Page 207 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 207
Delo, politika in socializem
na realnost sweatshops, industrijske tlake in ubijalske pisarniške alienacije
ostaja netematizirana in neproblematizirana.35 Kapitalizem je svojim kre-
ativcem in profesorjem vedno dopuščal relativno svobodo – a to še nikoli
v njegovi zgodovini ni pripeljalo do komunizma ali zmanjšanja stopnje ek-
sploatacije ostalih delavcev in delavk.
George Caffentzis to kritiko še precizira in zaostri. Izhajajoč iz natanč-
ne in sistematične študije Marxove teorije strojev in mehanizacije36 poka-
že, da vzpostavljanje globalne povprečne stopnje profita v okvirih kapitali-
stičnega produkcijskega načina nujno predpostavlja, da se hkrati s tehnolo-
škim razvojem centra periferija v isti meri aktivno »nerazvija«.37 Ker stroji
(kljub vztrajnemu buržujskemu fantaziranju o nasprotnem) ne producira-
jo nove vrednosti (čeprav, z višanjem produktivnosti, producirajo presežno
vrednost), tehnološke revolucije pomenijo splošno padanje profitov (čeprav
posameznim panogam, ki tehnološke inovacije uvedejo prve, začasno po-
večajo količino presežne vrednosti oziroma profita) v vse bolj mehanizira-
nih in avtomatiziranih industrijskih panogah v centru, zaradi česar se – s
pomočjo mednarodnega kreditnega sistema in globalnih ekonomskih in
finančnih institucij, kot so SB, STO in MDS – poveča pritisk na ekstrak-
cijo presežne vrednosti iz periferije in prenašanje tega presežka v nižjepro-
fitno področje centra. To pomeni, da vsak kreativni cyborg v centru nujno
predpostavlja delavca v sweatshopu na periferiji in da je intenzivnejša ek-
sploatacija tretjega sveta od začetka osemdesetih naprej (v kontekstu glo-
balne neoliberalne kontrarevolucije) pogoj možnosti sočasne večje »avto-
nomije« kreativcev in kongitivcev v centru.38
Harvie in Angelis dodatno, na primeru aktualnih procesov kvantifika-
cije in standardizacije akademskega dela, pokažeta, da na »imaterialnem
delu« ni nič imanentno nekvantifikabilnega ter da kapitalu ne manjka idej
in sredstev za njegovo kvantifikacijo. »Kognitivno delo« ne predstavlja
usodne izjeme ali meje zakona vrednosti, ki ga bo zrušila – gre enostavno
za področja, ki so bila do nedavno izvzeta iz zakona vrednosti in kapitali-
Silvia Federici, Precarious Labor: A Feminist Viewpoint, v: Upping the Anti, 7. 6. 2008, http://
auto_sol.tao.ca/node/3074 (december 2010).
K. Marx, n. d., 421–571.
Andre Gunder Frank, The Development of Underdevelopment, Monthly Review 18, 1966,
http://findarticles.com/p/articles/mi_m1132/is_n2_v41/ai_7659725/ (december 2010).
George Caffentzis, Why Machines Cannot Create Value; or, Marx‘s Theory of Machines, v:
Jim Davis, Thomas A. Hirschl in Michael Stack (ur.), Cutting Edge: Technology, Information
Capitalism and Social Revolution, London in New York 1997, 29–55; The End of Work or the
Renaissance of Slavery? A Critique of Rifkin and Negri, 1998, http://korotonomedya.net/oto-
nomi/caffentzis.html (december 2010); Crystals and Analytic Engines: Historical and Con-
ceptual Preliminaries to a New Theory of Machines, Ephemera 7 (2007), 24–45.
na realnost sweatshops, industrijske tlake in ubijalske pisarniške alienacije
ostaja netematizirana in neproblematizirana.35 Kapitalizem je svojim kre-
ativcem in profesorjem vedno dopuščal relativno svobodo – a to še nikoli
v njegovi zgodovini ni pripeljalo do komunizma ali zmanjšanja stopnje ek-
sploatacije ostalih delavcev in delavk.
George Caffentzis to kritiko še precizira in zaostri. Izhajajoč iz natanč-
ne in sistematične študije Marxove teorije strojev in mehanizacije36 poka-
že, da vzpostavljanje globalne povprečne stopnje profita v okvirih kapitali-
stičnega produkcijskega načina nujno predpostavlja, da se hkrati s tehnolo-
škim razvojem centra periferija v isti meri aktivno »nerazvija«.37 Ker stroji
(kljub vztrajnemu buržujskemu fantaziranju o nasprotnem) ne producira-
jo nove vrednosti (čeprav, z višanjem produktivnosti, producirajo presežno
vrednost), tehnološke revolucije pomenijo splošno padanje profitov (čeprav
posameznim panogam, ki tehnološke inovacije uvedejo prve, začasno po-
večajo količino presežne vrednosti oziroma profita) v vse bolj mehanizira-
nih in avtomatiziranih industrijskih panogah v centru, zaradi česar se – s
pomočjo mednarodnega kreditnega sistema in globalnih ekonomskih in
finančnih institucij, kot so SB, STO in MDS – poveča pritisk na ekstrak-
cijo presežne vrednosti iz periferije in prenašanje tega presežka v nižjepro-
fitno področje centra. To pomeni, da vsak kreativni cyborg v centru nujno
predpostavlja delavca v sweatshopu na periferiji in da je intenzivnejša ek-
sploatacija tretjega sveta od začetka osemdesetih naprej (v kontekstu glo-
balne neoliberalne kontrarevolucije) pogoj možnosti sočasne večje »avto-
nomije« kreativcev in kongitivcev v centru.38
Harvie in Angelis dodatno, na primeru aktualnih procesov kvantifika-
cije in standardizacije akademskega dela, pokažeta, da na »imaterialnem
delu« ni nič imanentno nekvantifikabilnega ter da kapitalu ne manjka idej
in sredstev za njegovo kvantifikacijo. »Kognitivno delo« ne predstavlja
usodne izjeme ali meje zakona vrednosti, ki ga bo zrušila – gre enostavno
za področja, ki so bila do nedavno izvzeta iz zakona vrednosti in kapitali-
Silvia Federici, Precarious Labor: A Feminist Viewpoint, v: Upping the Anti, 7. 6. 2008, http://
auto_sol.tao.ca/node/3074 (december 2010).
K. Marx, n. d., 421–571.
Andre Gunder Frank, The Development of Underdevelopment, Monthly Review 18, 1966,
http://findarticles.com/p/articles/mi_m1132/is_n2_v41/ai_7659725/ (december 2010).
George Caffentzis, Why Machines Cannot Create Value; or, Marx‘s Theory of Machines, v:
Jim Davis, Thomas A. Hirschl in Michael Stack (ur.), Cutting Edge: Technology, Information
Capitalism and Social Revolution, London in New York 1997, 29–55; The End of Work or the
Renaissance of Slavery? A Critique of Rifkin and Negri, 1998, http://korotonomedya.net/oto-
nomi/caffentzis.html (december 2010); Crystals and Analytic Engines: Historical and Con-
ceptual Preliminaries to a New Theory of Machines, Ephemera 7 (2007), 24–45.
