Page 20 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 20
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
28. 10. »Nova madžarska vlada.« V podnaslovu so spet najprej menja-
ve v vrhu politike, šele na drugem mestu pa poročanje o dogajanju na uli-
cah Budimpešte. Enako je v članku – prvi del je namenjen menjavam v vla-
di, drugi, krajši, pa uličnim bojem. Kot glavne vrednote nove vladne zased-
be so izpostavljene socializem, demokracija, neodvisnost in prijateljstvo z
vsemi narodi. Ta nabor vrednot predstavlja osnovo medijske reprezenta-
cije madžarskega upora in političnih sprememb, ki jih je sprožil – gre za
tako notranjepolitične spremembe (premike v smeri resničnega socializ-
ma in demokratizacije) kot za spremembe v zunanji politiki (neodvisnost
– predvsem od SZ –, in prijateljstvo ter sodelovanje – namesto ostre bloko-
vske delitve). Gre torej za poskus odločnega preloma z dosedanjo realsocia-
listično/vzhodnoblokovsko politiko tako na nacionalni kot internacional-
ni ravni ter obenem za internacionalizacijo jugoslovanskih političnih te-
denc za reformo socializma, ki je opazna pri vseh »notranjih revolucijah«
znotraj vzhodnega bloka (Madžarska, Poljska, Českoslovaška ...).
29. 10. »Utiranje nove poti.« Soočanje opisov in oznak, kot so kriza,
borba, drama, zmešnjava, neredi ter red, organizacija in mir. Ponovno se
red in mir postavljata kot pogoj za začetek »nove poti«, ki ji je upor sicer
na začetku dal zalet ter pokazala na njeno nujnost, a jo, po spremembah
v vladi in odstavitvi »Rakosijeve klike« le še ovira (gl. tudi Titov govor).
Gre tudi za prvo javljanje iz Madžarske, a še ne iz Budimpešte, do kate-
re se še ne da priti. Poročila iz uradnih virov pravijo da ljudstvo, »posebej
delavci«, pomagajo vojski pri vzpostavitvi »reda in miru« (gl. tudi inter-
pretacijo, da so se želje ljudstva in vlade zlile v eno) – ta poudarek tudi legi-
timizira politiko partije-države kot delavsko oziroma ljudsko-demokratič-
no politiko. Po tej interpretaciji se borijo le še protidržavne in torej proti-
revolucionarne skupine – delavci (poudarjeno je ustavljanje delavskih straž
v posameznih tovarnah in delavskih vojaških enot, ki pomagajo redni voj-
ski) naj bi dokončno stopili na stran partije in države ter spoznali, da lahko
le red in mir zagotoviti resnično socialistično demokracijo.
»Splošen vtis je ta, da so delavci najbolj zreli državljani v vseh teh dogodkih, da
praktično nikjer niso nasedli protisocialističnim elementom in provokacijam,
četudi so od prve ure dalje najbolj energično zahtevali spremembo politike par-
tije in vlade, pa tudi korenite spremembe v vodstvu v smislu odstranitve tistih
ljudi, ki so odgovorni za staro politiko.«
Delavci so retroaktivno skonstruirani kot subjekt dogodkov, kot tisti, ki
postavljajo zahteve, ki jih je nova vlada že uresničila – delavci so obenem
najbolj progresivna in revolucionarna (»najbolj energično zahtevajo spre-
28. 10. »Nova madžarska vlada.« V podnaslovu so spet najprej menja-
ve v vrhu politike, šele na drugem mestu pa poročanje o dogajanju na uli-
cah Budimpešte. Enako je v članku – prvi del je namenjen menjavam v vla-
di, drugi, krajši, pa uličnim bojem. Kot glavne vrednote nove vladne zased-
be so izpostavljene socializem, demokracija, neodvisnost in prijateljstvo z
vsemi narodi. Ta nabor vrednot predstavlja osnovo medijske reprezenta-
cije madžarskega upora in političnih sprememb, ki jih je sprožil – gre za
tako notranjepolitične spremembe (premike v smeri resničnega socializ-
ma in demokratizacije) kot za spremembe v zunanji politiki (neodvisnost
– predvsem od SZ –, in prijateljstvo ter sodelovanje – namesto ostre bloko-
vske delitve). Gre torej za poskus odločnega preloma z dosedanjo realsocia-
listično/vzhodnoblokovsko politiko tako na nacionalni kot internacional-
ni ravni ter obenem za internacionalizacijo jugoslovanskih političnih te-
denc za reformo socializma, ki je opazna pri vseh »notranjih revolucijah«
znotraj vzhodnega bloka (Madžarska, Poljska, Českoslovaška ...).
29. 10. »Utiranje nove poti.« Soočanje opisov in oznak, kot so kriza,
borba, drama, zmešnjava, neredi ter red, organizacija in mir. Ponovno se
red in mir postavljata kot pogoj za začetek »nove poti«, ki ji je upor sicer
na začetku dal zalet ter pokazala na njeno nujnost, a jo, po spremembah
v vladi in odstavitvi »Rakosijeve klike« le še ovira (gl. tudi Titov govor).
Gre tudi za prvo javljanje iz Madžarske, a še ne iz Budimpešte, do kate-
re se še ne da priti. Poročila iz uradnih virov pravijo da ljudstvo, »posebej
delavci«, pomagajo vojski pri vzpostavitvi »reda in miru« (gl. tudi inter-
pretacijo, da so se želje ljudstva in vlade zlile v eno) – ta poudarek tudi legi-
timizira politiko partije-države kot delavsko oziroma ljudsko-demokratič-
no politiko. Po tej interpretaciji se borijo le še protidržavne in torej proti-
revolucionarne skupine – delavci (poudarjeno je ustavljanje delavskih straž
v posameznih tovarnah in delavskih vojaških enot, ki pomagajo redni voj-
ski) naj bi dokončno stopili na stran partije in države ter spoznali, da lahko
le red in mir zagotoviti resnično socialistično demokracijo.
»Splošen vtis je ta, da so delavci najbolj zreli državljani v vseh teh dogodkih, da
praktično nikjer niso nasedli protisocialističnim elementom in provokacijam,
četudi so od prve ure dalje najbolj energično zahtevali spremembo politike par-
tije in vlade, pa tudi korenite spremembe v vodstvu v smislu odstranitve tistih
ljudi, ki so odgovorni za staro politiko.«
Delavci so retroaktivno skonstruirani kot subjekt dogodkov, kot tisti, ki
postavljajo zahteve, ki jih je nova vlada že uresničila – delavci so obenem
najbolj progresivna in revolucionarna (»najbolj energično zahtevajo spre-
