Page 21 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 21
Budimpešta ’56 v Slovenskem poročevalcu (pregled poročanja)
membo« – za razliko od reakcionarjev, ki le potuhnjeno in manipulator-
sko zahtevajo povratek starega) in državi-partiji najbolj lojalna družbena
skupina, kar legitimira vladno politiko in konstruira vlado kot dejansko
ljudsko in revolucionarno.
V tej perspektivi vlada išče dialog z ljudstvom, ki vse svoje zahteve na-
slavlja na vlado – to pa »popolnoma izolira tiste, ki še tu in tam poskuša-
jo z orožjem v roki napadati socialistično družbeno ureditev /.../« Z loče-
vanjem »določenih elementov« od ljudstva so prvi izolirani in postavljeni
kot nasprotniki zavezništva med ljudstvom in državo. To je še enkrat po-
udarjeno na koncu članka, kjer je opisano produktivno zavezništvo med
novonastalimi revolucionarnimi političnimi formami (delavskimi sveti) in
partijo: »ko se bosta v državo vrnila mir in red, se bodo mnogi izmed teh
svetov in odborov /.../ vključili v vodstvo političnega življenja oziroma v
upravljanje države.« Mir in red – z drugimi besedami, naddoločenost tega
razmerja z državno-partijsko konsolidacijo revolucionarnega toka – sta po-
goj za vključitev delavskih svetov, medtem ko je izključitev in eliminacija
elementov, ki vztrajajo pri oboroženem boju, pogoj za mir in red. Tri sto-
pnje normalizacije: eliminacija »določenih elementov« – red in mir – re-
stavracija državno-partijske oblasti.
»Deklaracija vlade.« Našteti so vsi ključni elementi uradnega razume-
vanja in interpretacije upora. Upor ni bil kontrarevolucija (kritika sovjet-
skih poenostavljanj situacije) temveč izraz upravičenega nezadovoljstva z
»zločinsko politiko preteklosti« (ustvarjanje simbolnega preloma s stali-
nistično preteklostjo). V revolucionarno gibanje so se pomešali in ga po-
skušali izkoristiti »reakcionarni in kontrarevolucionarni elementi«, a jih
je vlada s pomočjo ljudstva uspela premagati. Vlada bo uresničevala ljudske
zahteve po »svobodni in neodvisni Madžarski«, po »demokratizaciji« in
ekonomskem napredku. Vidimo lahko tri glavne akterje: državo-partijo,
delavce-ljudstvo in »elemente«. Prva želi popraviti lastne napake iz prete-
klosti, reformirati socializem in je odgovorna za nacionalno suverenost in
neodvisnost. Drugi si želijo predvsem demokracije in višjega življenjskega
standarda. Tretji želijo zrušiti socializem in restavrirati kapitalizem. Iz te
perspektive so izključene anarhični, utopični, osvobodilni »elementi«, ra-
dikalna gibanja, mladina se ne omenja več, ni možnosti »tretje poti« soci-
alizma, le miren in urejen prehod iz stalinizma v humani in demokratični
socializem po jugoslovanskem vzoru.
30. 10. »Madžarsko ljudstvo naj stori vse za prenehanje nadaljnjega pre-
livanja krvi.« Povzetek Titovega pisma madžarski partiji. Titov diskurz
je skoraj identičen Nagyjevemu. Poglavitno protislovje, ki je pripeljalo do
membo« – za razliko od reakcionarjev, ki le potuhnjeno in manipulator-
sko zahtevajo povratek starega) in državi-partiji najbolj lojalna družbena
skupina, kar legitimira vladno politiko in konstruira vlado kot dejansko
ljudsko in revolucionarno.
V tej perspektivi vlada išče dialog z ljudstvom, ki vse svoje zahteve na-
slavlja na vlado – to pa »popolnoma izolira tiste, ki še tu in tam poskuša-
jo z orožjem v roki napadati socialistično družbeno ureditev /.../« Z loče-
vanjem »določenih elementov« od ljudstva so prvi izolirani in postavljeni
kot nasprotniki zavezništva med ljudstvom in državo. To je še enkrat po-
udarjeno na koncu članka, kjer je opisano produktivno zavezništvo med
novonastalimi revolucionarnimi političnimi formami (delavskimi sveti) in
partijo: »ko se bosta v državo vrnila mir in red, se bodo mnogi izmed teh
svetov in odborov /.../ vključili v vodstvo političnega življenja oziroma v
upravljanje države.« Mir in red – z drugimi besedami, naddoločenost tega
razmerja z državno-partijsko konsolidacijo revolucionarnega toka – sta po-
goj za vključitev delavskih svetov, medtem ko je izključitev in eliminacija
elementov, ki vztrajajo pri oboroženem boju, pogoj za mir in red. Tri sto-
pnje normalizacije: eliminacija »določenih elementov« – red in mir – re-
stavracija državno-partijske oblasti.
»Deklaracija vlade.« Našteti so vsi ključni elementi uradnega razume-
vanja in interpretacije upora. Upor ni bil kontrarevolucija (kritika sovjet-
skih poenostavljanj situacije) temveč izraz upravičenega nezadovoljstva z
»zločinsko politiko preteklosti« (ustvarjanje simbolnega preloma s stali-
nistično preteklostjo). V revolucionarno gibanje so se pomešali in ga po-
skušali izkoristiti »reakcionarni in kontrarevolucionarni elementi«, a jih
je vlada s pomočjo ljudstva uspela premagati. Vlada bo uresničevala ljudske
zahteve po »svobodni in neodvisni Madžarski«, po »demokratizaciji« in
ekonomskem napredku. Vidimo lahko tri glavne akterje: državo-partijo,
delavce-ljudstvo in »elemente«. Prva želi popraviti lastne napake iz prete-
klosti, reformirati socializem in je odgovorna za nacionalno suverenost in
neodvisnost. Drugi si želijo predvsem demokracije in višjega življenjskega
standarda. Tretji želijo zrušiti socializem in restavrirati kapitalizem. Iz te
perspektive so izključene anarhični, utopični, osvobodilni »elementi«, ra-
dikalna gibanja, mladina se ne omenja več, ni možnosti »tretje poti« soci-
alizma, le miren in urejen prehod iz stalinizma v humani in demokratični
socializem po jugoslovanskem vzoru.
30. 10. »Madžarsko ljudstvo naj stori vse za prenehanje nadaljnjega pre-
livanja krvi.« Povzetek Titovega pisma madžarski partiji. Titov diskurz
je skoraj identičen Nagyjevemu. Poglavitno protislovje, ki je pripeljalo do
