Page 24 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 24
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
cija, Nagyjeva vlada je bila upravičeno zamenjana, saj je bila prešibka da bi
se lahko uspešno borila proti kontrarevoluciji. Govoru sovjetskega pred-
stavnika je namenjeno več prostora kot govorom vseh ostalih skupaj, z iz-
jemo ameriškega, ki ima približno polovico prostora v primerjavi s sovjet-
skim.
7. 11. »Blaginja države in mir.« Nadaljnje definiranje nove ideološke
perspektive nove vlade. Glavna akterja sta partija in kontrarevolucionar-
ne sile, »katerih cilj je restavracija kapitalizma.« Le ko bodo te premaga-
ne »je mogoče zagotoviti za madžarsko ljudstvo najširši razmah demokra-
tizma, nacionalne neodvisnosti, suverenosti in zmago socialističnega siste-
ma.« Nova partija se distancira tako od Rakosijeve kot od Nagyjeve poli-
tike – prvo označi kot škodljivo in zmotno, drugo pa kot nacionalistično,
šovinistično in izdajalsko. Novo ime partije pomeni popolno prekinitev s
preteklostjo. Prioritete nove vlade so razbitje kontrarevolucije, normaliza-
cija in uresničitev »zahtev delavskih množic«. Kontrarevolucija ne pome-
ni več dejanske kontrarevolucije, temveč vsako politiko, ki nasprotuje par-
tiji – ta je s simbolno gesto preimenovanja prevzela revolucionarno dedišči-
no »herojev delavskega gibanja« in dokončno prekinila s preteklostjo ter
tako postala edini revolucionarni subjekt. V tej konstelaciji je lahko vsakr-
šno nasprotovanje partiji le kontrarevolucionarno. Ljudstvo-delavske mno-
žice so povsem pasivizirane, nastopajo le kot legitimizacijsko sredstvo po-
litike partije, nimajo več ne glasu niti niso percipirane kot aktivni subjekt
zgodovine, partija se ne obrača več k ljudstvu po pomoč pri normalizaci-
ji kot prej. Konkretne zahteve ljudstva (oz. njihove vsebine) se ne omenjajo
več, so le še abstraktna fraza.
9. 11. »Dr. Jože Brilej o Madžarski.« Omembe Evrope. Eksplicitna kri-
tika Nagyjeve (ni mogla nadzorovati položaja, ni zadosti hitro reagirala na
zahteve množic) in podpora Kadarjevi vladi. Težnje ljudstva niso kontra-
revolucionarne, so osnova za »normalni politični in demokratični razvoj«.
Napaka Nagyja je bila, da teh teženj ni razumel dovolj dobro in da je popu-
ščal reakcionarnim (in s tem protiljudskim) težnjam.
12. 11. »Življenje se normalizira.« povzetek prvega govora Janosa Ka-
darja, ki ga je prenašal Radio Budimpešta. Kadar poudarja red in mir ter
kritizira Nagyja, ki se je upiral sovjetski intervenciji. Upor označi kot
»oborožen napad proti madžarski ljudski republiki« in poziva k norma-
lizaciji. Ločuje revolucionarne in reakcionarne sile med uporniki – prve so
želele popraviti napake preteklosti, medtem ko so druge želele zrušiti soci-
alizem. Nagy po Kadarju ni zavestno podpiral kontrarevolucije, a jo je po-
sredno omogočil ker ni dovolil druge intervencije sovjetske vojske. Kadar
cija, Nagyjeva vlada je bila upravičeno zamenjana, saj je bila prešibka da bi
se lahko uspešno borila proti kontrarevoluciji. Govoru sovjetskega pred-
stavnika je namenjeno več prostora kot govorom vseh ostalih skupaj, z iz-
jemo ameriškega, ki ima približno polovico prostora v primerjavi s sovjet-
skim.
7. 11. »Blaginja države in mir.« Nadaljnje definiranje nove ideološke
perspektive nove vlade. Glavna akterja sta partija in kontrarevolucionar-
ne sile, »katerih cilj je restavracija kapitalizma.« Le ko bodo te premaga-
ne »je mogoče zagotoviti za madžarsko ljudstvo najširši razmah demokra-
tizma, nacionalne neodvisnosti, suverenosti in zmago socialističnega siste-
ma.« Nova partija se distancira tako od Rakosijeve kot od Nagyjeve poli-
tike – prvo označi kot škodljivo in zmotno, drugo pa kot nacionalistično,
šovinistično in izdajalsko. Novo ime partije pomeni popolno prekinitev s
preteklostjo. Prioritete nove vlade so razbitje kontrarevolucije, normaliza-
cija in uresničitev »zahtev delavskih množic«. Kontrarevolucija ne pome-
ni več dejanske kontrarevolucije, temveč vsako politiko, ki nasprotuje par-
tiji – ta je s simbolno gesto preimenovanja prevzela revolucionarno dedišči-
no »herojev delavskega gibanja« in dokončno prekinila s preteklostjo ter
tako postala edini revolucionarni subjekt. V tej konstelaciji je lahko vsakr-
šno nasprotovanje partiji le kontrarevolucionarno. Ljudstvo-delavske mno-
žice so povsem pasivizirane, nastopajo le kot legitimizacijsko sredstvo po-
litike partije, nimajo več ne glasu niti niso percipirane kot aktivni subjekt
zgodovine, partija se ne obrača več k ljudstvu po pomoč pri normalizaci-
ji kot prej. Konkretne zahteve ljudstva (oz. njihove vsebine) se ne omenjajo
več, so le še abstraktna fraza.
9. 11. »Dr. Jože Brilej o Madžarski.« Omembe Evrope. Eksplicitna kri-
tika Nagyjeve (ni mogla nadzorovati položaja, ni zadosti hitro reagirala na
zahteve množic) in podpora Kadarjevi vladi. Težnje ljudstva niso kontra-
revolucionarne, so osnova za »normalni politični in demokratični razvoj«.
Napaka Nagyja je bila, da teh teženj ni razumel dovolj dobro in da je popu-
ščal reakcionarnim (in s tem protiljudskim) težnjam.
12. 11. »Življenje se normalizira.« povzetek prvega govora Janosa Ka-
darja, ki ga je prenašal Radio Budimpešta. Kadar poudarja red in mir ter
kritizira Nagyja, ki se je upiral sovjetski intervenciji. Upor označi kot
»oborožen napad proti madžarski ljudski republiki« in poziva k norma-
lizaciji. Ločuje revolucionarne in reakcionarne sile med uporniki – prve so
želele popraviti napake preteklosti, medtem ko so druge želele zrušiti soci-
alizem. Nagy po Kadarju ni zavestno podpiral kontrarevolucije, a jo je po-
sredno omogočil ker ni dovolil druge intervencije sovjetske vojske. Kadar
