Page 23 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 23
Budimpešta ’56 v Slovenskem poročevalcu (pregled poročanja)
vojski naj takoj zapusti ozemlje Madžarske. Prvič so omenjene »meščan-
ske« vrednote (svobodne volitve, večstrankarski sistem). Kadar apelira na
komuniste in na moralne vrednote: čistost, iskrenost, pravičnost.
»Pomembne spremembe v Madžarski.« »V enem izmed budipeštan-
skih predmestij so delavci napadli in zavzeli poslopje partijskega komiteja,
potem pa je njihov voditelj dejal, da ne smejo ničesar poškodovati, ker to
pripada komunistični partiji – delavski stranki.«
3. 11. »Položaj na Madžarskem.« Madžarska izstopi iz Varšavskega
pakta in objavi nevtralnost. Kadar ustanovi novo partijo.
»Nova delavska partija.« Več o novi Kadarjevi stranki. Stranka nasto-
pa za »pridobitve madžarske republike« in proti »grozeči kontrarevolu-
ciji«. Izjava Kadarja, da nova stranka komunistov pomeni pretrganje vseh
vezi s preteklostjo in da bo njena glavna naloga braniti nacionalno neodvi-
snost (beseda neodvisnost se ponovi trikrat v enem odstavku). Nova stran-
ka bo branila socializem, a se bo obenem opirala na revolucionarno zgodo-
vino in kulturo madžarskega naroda. Ideološka platforma stranke bo mar-
ksizem-leninizem brez stalinizma in dogmatike. Gre za zmes socialistične
in romantično nacionalistične retorike, omenjata se čast in kultura naro-
da. Akterji, na katere Kadar naslavlja, so delavci, kmeti, intelektualci, mla-
dina in vojaki. Situacijo poenostavi in se približa uradni sovjetski reprezen-
taciji: gre za spopad med silami obrambe socializma in kontrarevolucionar-
nimi silami. Na koncu pozove narod k pomoči pri vzpostavljanju normal-
nosti, reda in miru.
5. 11. »Kadar sestavil vlado.« Konec Nagyjeve in začetek Kadarjeve
vlade. Poenostavljena opozicija je predstavljena še ostreje: na eni strani so
sile socializma in demokracije, na drugi pa sile kontrarevolucije in reakcije.
Upor ni več dvoumen ali heterogen, je izključno kontrarevolucionaren, kar
lahko beremo tudi kot konsekventno izpeljavo Nagyjevih in Titovih tez.
»Dogodki na Madžarskem.« V tem komentarju zunanjepolitičnega
dopisnika Tanjuga, ki govori v imenu »jugoslovanske javnosti«, je viden
obrat v jugoslovanskem odnosu do dogodkov na Madžarskem. Komen-
tator povzame in se strinja s Kadarjevo opredelitvijo situacije – upor se
je (ker se oborožen boj ni končal po ponovni združitvi interesov vlade in
ljudstva) sprevrgel v kontrarevolucijo. Nagyjeva vlada ga ni mogla konča-
ti in je preveč popuščala silam reakcije. Podpora novi Kadarjevi vladi. Prva
omemba Evrope.
»Resolucija OZN o Madžarski.« Sovjetska, jugoslovanska in madžar-
ska uradna interpretacija so si sedaj enotne. Madžarski grozi kontrarevolu-
vojski naj takoj zapusti ozemlje Madžarske. Prvič so omenjene »meščan-
ske« vrednote (svobodne volitve, večstrankarski sistem). Kadar apelira na
komuniste in na moralne vrednote: čistost, iskrenost, pravičnost.
»Pomembne spremembe v Madžarski.« »V enem izmed budipeštan-
skih predmestij so delavci napadli in zavzeli poslopje partijskega komiteja,
potem pa je njihov voditelj dejal, da ne smejo ničesar poškodovati, ker to
pripada komunistični partiji – delavski stranki.«
3. 11. »Položaj na Madžarskem.« Madžarska izstopi iz Varšavskega
pakta in objavi nevtralnost. Kadar ustanovi novo partijo.
»Nova delavska partija.« Več o novi Kadarjevi stranki. Stranka nasto-
pa za »pridobitve madžarske republike« in proti »grozeči kontrarevolu-
ciji«. Izjava Kadarja, da nova stranka komunistov pomeni pretrganje vseh
vezi s preteklostjo in da bo njena glavna naloga braniti nacionalno neodvi-
snost (beseda neodvisnost se ponovi trikrat v enem odstavku). Nova stran-
ka bo branila socializem, a se bo obenem opirala na revolucionarno zgodo-
vino in kulturo madžarskega naroda. Ideološka platforma stranke bo mar-
ksizem-leninizem brez stalinizma in dogmatike. Gre za zmes socialistične
in romantično nacionalistične retorike, omenjata se čast in kultura naro-
da. Akterji, na katere Kadar naslavlja, so delavci, kmeti, intelektualci, mla-
dina in vojaki. Situacijo poenostavi in se približa uradni sovjetski reprezen-
taciji: gre za spopad med silami obrambe socializma in kontrarevolucionar-
nimi silami. Na koncu pozove narod k pomoči pri vzpostavljanju normal-
nosti, reda in miru.
5. 11. »Kadar sestavil vlado.« Konec Nagyjeve in začetek Kadarjeve
vlade. Poenostavljena opozicija je predstavljena še ostreje: na eni strani so
sile socializma in demokracije, na drugi pa sile kontrarevolucije in reakcije.
Upor ni več dvoumen ali heterogen, je izključno kontrarevolucionaren, kar
lahko beremo tudi kot konsekventno izpeljavo Nagyjevih in Titovih tez.
»Dogodki na Madžarskem.« V tem komentarju zunanjepolitičnega
dopisnika Tanjuga, ki govori v imenu »jugoslovanske javnosti«, je viden
obrat v jugoslovanskem odnosu do dogodkov na Madžarskem. Komen-
tator povzame in se strinja s Kadarjevo opredelitvijo situacije – upor se
je (ker se oborožen boj ni končal po ponovni združitvi interesov vlade in
ljudstva) sprevrgel v kontrarevolucijo. Nagyjeva vlada ga ni mogla konča-
ti in je preveč popuščala silam reakcije. Podpora novi Kadarjevi vladi. Prva
omemba Evrope.
»Resolucija OZN o Madžarski.« Sovjetska, jugoslovanska in madžar-
ska uradna interpretacija so si sedaj enotne. Madžarski grozi kontrarevolu-
