Page 15 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 15
impešta ’56
v Slovenskem
poročevalcu
Pregled poročanja
5.10. »Pokop rehabilitiranih.« Povzetek po Radiu Budimpešta. Pou-
darja se nedolžnost obsojenih v »političnih procesih«. Tem je name-
njena »zadnja čast« pokopa v grobnico, »ki je namenjena velikanom de-
lavskega gibanja.«
V članku se pojavi tudi drobna samorefleksija: »V govorih so navzoči iz-
razili globoko obžalovanje nad vlogo, ki jo je prevzel tisk v lažnem procesu
proti Rajku /.../ madžarski novinarji se bodo vsi udeležili pogreba in polo-
žili venec na grob.« Gre za refleksijo vloge tiska v političnih procesih (ne le
tistih na sodišču) in za odločitev za simbolno gesto, ki pomeni spremem-
bo v politični orientaciji tiska – v nasprotju z današnjo spontano ideologi-
jo novinarjev, ti takrat niso, ob obžalovanju napak preteklosti, začeli zakli-
njati nevtralnosti in depolitizacije, temveč so obžalovali določeno politič-
no usmeritev tiska, ne političnosti tiska nasploh, in se odločili za drugač-
no politično usmeritev.
8. 10. »Rajko počiva med heroji.« Ponovno povzetek po Radiu Budim-
pešta. Že v podnaslovu je poudarjeno, da je bilo na pogrebu Rajka in tova-
rišev prisotnih 300.000 ljudi v »molčeči manifestaciji«. Ta sintagma po-
udarja obenem emocionalni in politični naboj dogodka. Ljudje na pogre-
bu so poimenovani »množica delavcev«, mrtvi pa »revolucionarji«, »ju-
naki madžarskega delavskega razreda« in »velikani delavskega gibanja«.
S poudarjanjem revolucionarnosti in delavske podpore pokopanim se obe-
nem poudarja nerevolucionarnost oziroma lažna revolucionarnost režima,
ki jih je obsodil. Omenjeno je, da so govorniki na pogrebu obsojali stalini-
stični režim na madžarskem, »kult osebnosti«, »stalinske teorije in napa-
ke« (neposredni navedek iz govora) in »zločine«.
v Slovenskem
poročevalcu
Pregled poročanja
5.10. »Pokop rehabilitiranih.« Povzetek po Radiu Budimpešta. Pou-
darja se nedolžnost obsojenih v »političnih procesih«. Tem je name-
njena »zadnja čast« pokopa v grobnico, »ki je namenjena velikanom de-
lavskega gibanja.«
V članku se pojavi tudi drobna samorefleksija: »V govorih so navzoči iz-
razili globoko obžalovanje nad vlogo, ki jo je prevzel tisk v lažnem procesu
proti Rajku /.../ madžarski novinarji se bodo vsi udeležili pogreba in polo-
žili venec na grob.« Gre za refleksijo vloge tiska v političnih procesih (ne le
tistih na sodišču) in za odločitev za simbolno gesto, ki pomeni spremem-
bo v politični orientaciji tiska – v nasprotju z današnjo spontano ideologi-
jo novinarjev, ti takrat niso, ob obžalovanju napak preteklosti, začeli zakli-
njati nevtralnosti in depolitizacije, temveč so obžalovali določeno politič-
no usmeritev tiska, ne političnosti tiska nasploh, in se odločili za drugač-
no politično usmeritev.
8. 10. »Rajko počiva med heroji.« Ponovno povzetek po Radiu Budim-
pešta. Že v podnaslovu je poudarjeno, da je bilo na pogrebu Rajka in tova-
rišev prisotnih 300.000 ljudi v »molčeči manifestaciji«. Ta sintagma po-
udarja obenem emocionalni in politični naboj dogodka. Ljudje na pogre-
bu so poimenovani »množica delavcev«, mrtvi pa »revolucionarji«, »ju-
naki madžarskega delavskega razreda« in »velikani delavskega gibanja«.
S poudarjanjem revolucionarnosti in delavske podpore pokopanim se obe-
nem poudarja nerevolucionarnost oziroma lažna revolucionarnost režima,
ki jih je obsodil. Omenjeno je, da so govorniki na pogrebu obsojali stalini-
stični režim na madžarskem, »kult osebnosti«, »stalinske teorije in napa-
ke« (neposredni navedek iz govora) in »zločine«.
