Page 16 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 16
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
16. 10. »Rakosi je glavni krivec.« Madžarski tisk začne odkrito obsoja-
ti prejšnji režim na Madžarskem, posebej Rakosija. Pri tem uporablja me-
taforika očiščenja in omenja vrednote iskrenosti, zdravosti in čistosti. Pr-
vič se pojavijo vrednote s področja mednarodne politike, posebej v zvezi z
Jugoslavijo: »S socialističnimi deželami, med njimi tudi z Jugoslavijo, želi-
mo vzpostaviti nove odnose na osnovi vzajemnega spoštovanja nacionalne
neodvisnosti, sodelovanja in izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči.«
(povzetek uvodnika Szabad Nep)
Nepsava medtem razkriva, da Rakosi ni odstopil iz zdravstenih razlo-
gov, temveč je bil k temu prisiljen. Rakosijevo politiko in dejanja ta časo-
pis označi kot »zločine, ki so vrgli temno senco na ljudsko demokracijo
in socializem«. To, da so se dogajali v imenu socializma, daje Rakosije-
vim »zločinom« še dodatno težo in obenem pojasnjuje nujnost tako »či-
ščenja« ideološkega prostora, v katerem je treba sedaj pokazati, kaj sta re-
snični socializem in ljudska demokracija, kot simbolne geste rehabilitacije
revolucionarjev, ki jih je obsodil in usmrtil Rakosijev režim. Rehabilitira-
ni revolucionarji preteklosti, resnični revolucionarji, ki so jih ravno zaradi
tega ubili lažni revolucionarji, postajajo v procesu ideološke katarze zgled
za prihodnost.
Nepsava subjektivira in aktivira narod – ta naj bi popravljal napake pre-
teklosti, celo tiste, ki jih ni storil sam, a so bile »storjene v njegovem imenu
in proti njemu.« Tako bo narod postal subjekt zgodovine namesto »zlo-
činske klike«.
26. 10. Prva poročila o bojih v Budimpešti, a poročanje o bojih se začne
kasneje kot sami boji. Slovenski poročevalec o bojih poroča šele, ko ti spro-
žijo spremembe v uradni politiki. Le politika države je »newsworthy« –
politika množic ni. Tako je prva vest ta o razrešitvi prvega sekretarja CK
KPM Geröja (ki je bil neposredno pred uporom na obisku v Jugoslaviji).
Razlogi za odsotnost novic v prvih dneh upora so verjetno tudi informa-
cijska blokada in previdnost ter zadržanost časopisov ob poročanju o poli-
tičnem dogajanju na Madžarskem, saj je Jugoslavija ob izbruhu upora rav-
no poskušala navezati prijateljske stike z Geröjem, ki je bil del Rakosijeve
»klike«. Obenem pa iz časopisov, razen iz ponatisa in prevoda »Budim-
peštanskega dnevnika« Dobrice Ćosića, ki je je bil natisnjen kasneje, ni
mogoče razbrati, da bi poskušali dobiti tudi informacije iz uporniških ali
vsaj neodvisnih virov. Prvi terenski poročevalci so se v Budimpešto prebi-
li šele veliko kasneje. Slovenski poročevalec je bil tako odvisen od uradnih
madžarskih medijev, ki so na začetku poskušali zakriti obseg in intenziv-
nost dogajanja.
16. 10. »Rakosi je glavni krivec.« Madžarski tisk začne odkrito obsoja-
ti prejšnji režim na Madžarskem, posebej Rakosija. Pri tem uporablja me-
taforika očiščenja in omenja vrednote iskrenosti, zdravosti in čistosti. Pr-
vič se pojavijo vrednote s področja mednarodne politike, posebej v zvezi z
Jugoslavijo: »S socialističnimi deželami, med njimi tudi z Jugoslavijo, želi-
mo vzpostaviti nove odnose na osnovi vzajemnega spoštovanja nacionalne
neodvisnosti, sodelovanja in izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči.«
(povzetek uvodnika Szabad Nep)
Nepsava medtem razkriva, da Rakosi ni odstopil iz zdravstenih razlo-
gov, temveč je bil k temu prisiljen. Rakosijevo politiko in dejanja ta časo-
pis označi kot »zločine, ki so vrgli temno senco na ljudsko demokracijo
in socializem«. To, da so se dogajali v imenu socializma, daje Rakosije-
vim »zločinom« še dodatno težo in obenem pojasnjuje nujnost tako »či-
ščenja« ideološkega prostora, v katerem je treba sedaj pokazati, kaj sta re-
snični socializem in ljudska demokracija, kot simbolne geste rehabilitacije
revolucionarjev, ki jih je obsodil in usmrtil Rakosijev režim. Rehabilitira-
ni revolucionarji preteklosti, resnični revolucionarji, ki so jih ravno zaradi
tega ubili lažni revolucionarji, postajajo v procesu ideološke katarze zgled
za prihodnost.
Nepsava subjektivira in aktivira narod – ta naj bi popravljal napake pre-
teklosti, celo tiste, ki jih ni storil sam, a so bile »storjene v njegovem imenu
in proti njemu.« Tako bo narod postal subjekt zgodovine namesto »zlo-
činske klike«.
26. 10. Prva poročila o bojih v Budimpešti, a poročanje o bojih se začne
kasneje kot sami boji. Slovenski poročevalec o bojih poroča šele, ko ti spro-
žijo spremembe v uradni politiki. Le politika države je »newsworthy« –
politika množic ni. Tako je prva vest ta o razrešitvi prvega sekretarja CK
KPM Geröja (ki je bil neposredno pred uporom na obisku v Jugoslaviji).
Razlogi za odsotnost novic v prvih dneh upora so verjetno tudi informa-
cijska blokada in previdnost ter zadržanost časopisov ob poročanju o poli-
tičnem dogajanju na Madžarskem, saj je Jugoslavija ob izbruhu upora rav-
no poskušala navezati prijateljske stike z Geröjem, ki je bil del Rakosijeve
»klike«. Obenem pa iz časopisov, razen iz ponatisa in prevoda »Budim-
peštanskega dnevnika« Dobrice Ćosića, ki je je bil natisnjen kasneje, ni
mogoče razbrati, da bi poskušali dobiti tudi informacije iz uporniških ali
vsaj neodvisnih virov. Prvi terenski poročevalci so se v Budimpešto prebi-
li šele veliko kasneje. Slovenski poročevalec je bil tako odvisen od uradnih
madžarskih medijev, ki so na začetku poskušali zakriti obseg in intenziv-
nost dogajanja.
