Page 18 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 18
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
more misliti protislovno, prav tako revolucionarna politika zanj ne more
obstajati izven ali mimo partije, mogoča je le v enotnosti med željo ljud-
stva in akcijo partije.
»Težki dnevi Madžarske« (vir: Radio Budimpešta). Položaj je ozna-
čen kot »bratomorna borba« in »prelivanje krvi«. Kot poglavitni nalo-
gi vlade sta opredeljeni popravljanje »napak preteklosti« in uresničevanje
»zahtev ljudstva«. Druga prioriteta je ureditev odnosov s Sovjetsko zvezo,
kjer se (posredno kot kritika pretekle zunanje politike Madžarske) pou-
darjajo vrednote, ki jih je v socialistično zunanjo politiko – ravno kot sred-
stvo kritike zunanje politike SZ – vpeljala Jugoslavija: neodvisnost, enako-
pravnost, nevmešavanje v notranje zadeve. Kot prioritete nove vlade-v-na-
stajanju so dodane še sodelovanje s sindikati in delavskimi sveti (ki so tu
šele prvič omenjeni, čeprav so bili eden od glavnih revolucionarnih akter-
jev vstaje) in amnestija za upornike, ki bodo položili orožje in se predali.
Program vlade-v-nastajanju se konča s pozivom k boju proti oboroženemu
boju in nepopuščanju glede vprašanja socializma – oboje je ponovno ize-
načeno, oboroženi boj proti državi je lahko le obenem tudi boj proti socia-
lizmu. Red je pogoj za reforme, te pa za polno uresničitev socialistične de-
mokracije.
»Rok za vdajo je potekel.« V tem članku so za ideološki boj proti oboro-
ženemu uporu mobilizirane patriotske (in s tem socializmu dokaj tuje) vre-
dnote. Gre za apel domoljubom in rodoljubom naj pomagajo pri vzposta-
vljanju reda (kot se za -ljube spodobi), obenem pa so -ljubi izenačeni z de-
lavci in komunisti.
»Budimpešta.« Uvodnik, kjer so dogodki prvič predstavljeni na izrazi-
to komentatorski način. Najprej je postavljena ostra opozicija med »mirni-
mi in mogočnimi demonstracijami« študentov, delavcev, intelektualcev in
dela oficirjev. Vrstni red in izbor akterjev ni nepomemben: prvi so študen-
ti, ki so bili verjetno dejansko v večini in protagonisti prvih demonstracij
– a niso poimenovani denimo mladina –, nato so delavci, ki so nekako vri-
njeni zraven na drugo mesto, čeprav druga poročila ne omenjajo da bi bil
značaj demonstracij delavski, a njihova omemba na začetku uvodnika do-
daja kredibilnost in legitimnost demonstracijam, obenem pa ne omaja do-
sti točnosti poročanja (saj so »delavci« v »delavski državi« pač del vsake
množice), za delavci so intelektualci, ki, skupaj z delavci, predstavljajo udar-
no silo družbenih sprememb, in na koncu, poudarjeno, del oficirjev – če-
prav je tudi študentov in intelektualcev protestiralo le del.
Sledi samorefleksija poročevalskega dela – poročil ni veliko in še tista, ki
so, so le iz uradnih virov (uradni mediji in izjave visokih madžarskih poli-
more misliti protislovno, prav tako revolucionarna politika zanj ne more
obstajati izven ali mimo partije, mogoča je le v enotnosti med željo ljud-
stva in akcijo partije.
»Težki dnevi Madžarske« (vir: Radio Budimpešta). Položaj je ozna-
čen kot »bratomorna borba« in »prelivanje krvi«. Kot poglavitni nalo-
gi vlade sta opredeljeni popravljanje »napak preteklosti« in uresničevanje
»zahtev ljudstva«. Druga prioriteta je ureditev odnosov s Sovjetsko zvezo,
kjer se (posredno kot kritika pretekle zunanje politike Madžarske) pou-
darjajo vrednote, ki jih je v socialistično zunanjo politiko – ravno kot sred-
stvo kritike zunanje politike SZ – vpeljala Jugoslavija: neodvisnost, enako-
pravnost, nevmešavanje v notranje zadeve. Kot prioritete nove vlade-v-na-
stajanju so dodane še sodelovanje s sindikati in delavskimi sveti (ki so tu
šele prvič omenjeni, čeprav so bili eden od glavnih revolucionarnih akter-
jev vstaje) in amnestija za upornike, ki bodo položili orožje in se predali.
Program vlade-v-nastajanju se konča s pozivom k boju proti oboroženemu
boju in nepopuščanju glede vprašanja socializma – oboje je ponovno ize-
načeno, oboroženi boj proti državi je lahko le obenem tudi boj proti socia-
lizmu. Red je pogoj za reforme, te pa za polno uresničitev socialistične de-
mokracije.
»Rok za vdajo je potekel.« V tem članku so za ideološki boj proti oboro-
ženemu uporu mobilizirane patriotske (in s tem socializmu dokaj tuje) vre-
dnote. Gre za apel domoljubom in rodoljubom naj pomagajo pri vzposta-
vljanju reda (kot se za -ljube spodobi), obenem pa so -ljubi izenačeni z de-
lavci in komunisti.
»Budimpešta.« Uvodnik, kjer so dogodki prvič predstavljeni na izrazi-
to komentatorski način. Najprej je postavljena ostra opozicija med »mirni-
mi in mogočnimi demonstracijami« študentov, delavcev, intelektualcev in
dela oficirjev. Vrstni red in izbor akterjev ni nepomemben: prvi so študen-
ti, ki so bili verjetno dejansko v večini in protagonisti prvih demonstracij
– a niso poimenovani denimo mladina –, nato so delavci, ki so nekako vri-
njeni zraven na drugo mesto, čeprav druga poročila ne omenjajo da bi bil
značaj demonstracij delavski, a njihova omemba na začetku uvodnika do-
daja kredibilnost in legitimnost demonstracijam, obenem pa ne omaja do-
sti točnosti poročanja (saj so »delavci« v »delavski državi« pač del vsake
množice), za delavci so intelektualci, ki, skupaj z delavci, predstavljajo udar-
no silo družbenih sprememb, in na koncu, poudarjeno, del oficirjev – če-
prav je tudi študentov in intelektualcev protestiralo le del.
Sledi samorefleksija poročevalskega dela – poročil ni veliko in še tista, ki
so, so le iz uradnih virov (uradni mediji in izjave visokih madžarskih poli-
