Page 17 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 17
Budimpešta ’56 v Slovenskem poročevalcu (pregled poročanja)
Tudi v tem prvem poročilu, kot v večini nadaljnjih, je glavni govorec
predstavnik uradne politike, tokrat Janos Kadar. Njegova interpretaci-
ja dogajanja je, da je položaj protisloven, da se »v njem prepletajo različni
elementi.« Glavna elementa sta dva – upravičene demonstracije »rodolju-
bov«, »poštene mladine« ipd. in »kontrarevolucionarni«, »reakcionar-
ni« elementi. Prvi si želijo prenove socializma, resnične »socialistične de-
mokracije«, medtem ko drugi ne želijo ukiniti le starega režima, temveč
socializem v celoti. Druži jih sovraštvo do starega režima, razlikujejo pa se
v željah za prihodnost. Kadar opredeli izbruh oboroženega boja kot »na-
pad na državno oblast in ljudsko demokracijo« – kar, paradoksno pome-
ni, da, če sta državna oblast in ljudska demokracija sinonimni, je bila ljud-
ska demokracija uresničena že pod Geröjem – torej ni bilo potrebe po nje-
govi zamenjavi obenem pa tudi ljudske zahteve niso bile upravičene. Ta na-
petost in to nihanje med ljudstvom kot nosilcem »upravičenih zahtev po
spremembi« in zapeljano množico, ki ni sposobna videti dejanskega po-
ložaja v državi, je značilna za diskurz madžarske državne oblasti v celoti.
V članku se tudi prvič pojavita pogosti vrednoti red in mir – Kadar po-
ziva ljudstvo k pomoči pri zagotavljanju reda, medtem ko Nagy mir posta-
vi kot pogoj za uresničevanje ljudskih želja in zahtev (ki jih lahko uresniči
le država-partija). Ljudstvo lahko zahteve le formulira, ne more pa samo iz-
peljati sprememb. S tem se retroaktivno legitimizira obsodba oboroženega
boja v celoti, saj ta ruši red in mir in onemogoča izpeljavo sprememb – to-
rej je lahko le delo kontrarevolucionarjev in reakcionarjev.
V drugem članku istega dne je dvojici red in mir dodana še disciplina.
Omenjene so zahteve mladine in književnikov, izražene na prvih demon-
stracijah. Kontrarevolucionarni elementi so previdno zapisani v narekova-
jih, naveden je tudi vir te oznake, Radio Kosuth. Prvič so tudi omenjene
sovjetske vojaške enote – z uporabo pasiva »na pomoč so bile poklicane«,
pri čemer akter klicanja na pomoč ni ekspliciran.
27. 10. »’Szabad Nep‘ o dogodkih.« Nadaljuje se povzemanje dogajanja
po uradnih madžarskih medijih, ki so vedno eksplicirani kot vir poroča-
nja. Szabad Nep poziva k redu in miru in za upor krivi »zločinsko kliko«,
ki je vodila »napačno politiko« in ki je »ni mogoče istovetiti s partijo.«
Vzpostavlja se simbolna ločnica med »kliko« in »partijo« – prva je zlo-
činska organizacija, medtem ko lahko partija deluje v imenu ljudstva. Sza-
bad Nep upor interpretira kot izraz zahtev ljudstva – ki jih je partija z na-
stavitvijo Nagyja in odstavitvijo Geröja in z programskimi smernicami, iz-
raženimi v govorih Nagyja in Kadarja, že začela uresničevati. Vidna je ne-
posredna zveza med ljudstvom in partijo – uradni tisk tega razmerja ne
Tudi v tem prvem poročilu, kot v večini nadaljnjih, je glavni govorec
predstavnik uradne politike, tokrat Janos Kadar. Njegova interpretaci-
ja dogajanja je, da je položaj protisloven, da se »v njem prepletajo različni
elementi.« Glavna elementa sta dva – upravičene demonstracije »rodolju-
bov«, »poštene mladine« ipd. in »kontrarevolucionarni«, »reakcionar-
ni« elementi. Prvi si želijo prenove socializma, resnične »socialistične de-
mokracije«, medtem ko drugi ne želijo ukiniti le starega režima, temveč
socializem v celoti. Druži jih sovraštvo do starega režima, razlikujejo pa se
v željah za prihodnost. Kadar opredeli izbruh oboroženega boja kot »na-
pad na državno oblast in ljudsko demokracijo« – kar, paradoksno pome-
ni, da, če sta državna oblast in ljudska demokracija sinonimni, je bila ljud-
ska demokracija uresničena že pod Geröjem – torej ni bilo potrebe po nje-
govi zamenjavi obenem pa tudi ljudske zahteve niso bile upravičene. Ta na-
petost in to nihanje med ljudstvom kot nosilcem »upravičenih zahtev po
spremembi« in zapeljano množico, ki ni sposobna videti dejanskega po-
ložaja v državi, je značilna za diskurz madžarske državne oblasti v celoti.
V članku se tudi prvič pojavita pogosti vrednoti red in mir – Kadar po-
ziva ljudstvo k pomoči pri zagotavljanju reda, medtem ko Nagy mir posta-
vi kot pogoj za uresničevanje ljudskih želja in zahtev (ki jih lahko uresniči
le država-partija). Ljudstvo lahko zahteve le formulira, ne more pa samo iz-
peljati sprememb. S tem se retroaktivno legitimizira obsodba oboroženega
boja v celoti, saj ta ruši red in mir in onemogoča izpeljavo sprememb – to-
rej je lahko le delo kontrarevolucionarjev in reakcionarjev.
V drugem članku istega dne je dvojici red in mir dodana še disciplina.
Omenjene so zahteve mladine in književnikov, izražene na prvih demon-
stracijah. Kontrarevolucionarni elementi so previdno zapisani v narekova-
jih, naveden je tudi vir te oznake, Radio Kosuth. Prvič so tudi omenjene
sovjetske vojaške enote – z uporabo pasiva »na pomoč so bile poklicane«,
pri čemer akter klicanja na pomoč ni ekspliciran.
27. 10. »’Szabad Nep‘ o dogodkih.« Nadaljuje se povzemanje dogajanja
po uradnih madžarskih medijih, ki so vedno eksplicirani kot vir poroča-
nja. Szabad Nep poziva k redu in miru in za upor krivi »zločinsko kliko«,
ki je vodila »napačno politiko« in ki je »ni mogoče istovetiti s partijo.«
Vzpostavlja se simbolna ločnica med »kliko« in »partijo« – prva je zlo-
činska organizacija, medtem ko lahko partija deluje v imenu ljudstva. Sza-
bad Nep upor interpretira kot izraz zahtev ljudstva – ki jih je partija z na-
stavitvijo Nagyja in odstavitvijo Geröja in z programskimi smernicami, iz-
raženimi v govorih Nagyja in Kadarja, že začela uresničevati. Vidna je ne-
posredna zveza med ljudstvom in partijo – uradni tisk tega razmerja ne
