Page 25 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 25
Budimpešta ’56 v Slovenskem poročevalcu (pregled poročanja)
se dvojno sklicuje na preteklost: želi obdržati njene revolucionarne prido-
bitve in popraviti njene napake (v vsakem primeru pa ne dovoli novega).
Poleg na red in mir se veliko sklicuje tudi na pravo in zakonitost (a ne tudi
na pravičnost).
14. 11. »Edini izhod: red in delo.« Članek o normalizaciji položaja na
Madžarskem, glavne vrednote so red, mir in normalnost.
16. 11. Titov govor: »Storili bomo vse, da ohranimo mir.« Poda kriti-
ko časopisov, ki opisujejo stanje, a ne razložijo vzrokov zanj. Revolt na Ma-
džarskem je bil po Titu sprva upravičen, nato pa ga je prevzela reakcija.
Problem stalinizma – nezaupanje v in ignoriranje revolucionarnih in krea-
tivnih potencialov množic, medtem ko demokratični socializem gradi rav-
no na tem. Iz zaupanja v »notranje revolucionarne sile« izhaja tudi dok-
trina nacionalne suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve – množice
lahko skupaj s partijo gradijo socializem samostojno in, še pomembneje, v
skladu s svojimi specifičnimi zgodovinskimi pogoji.
Tito opravičuje Geröv obisk v Jugoslaviji in prijateljske pogovore z njim
kot nemaščevalnost in zaupanje, ki ga je Gerö kasneje izdal in storil prvo
napako – poklical sovjetsko armado še v času demonstracij, ko še ni bilo
oboroženega upora. Upor je bil heterogen – komunisti so protestirali pro-
ti stalinizmu, reakcionarji pa proti socializmu kot takemu. Upor se je spre-
vrgel v boj proti socializmu, kar je bila napaka premalo odločne Nagyjeve
vlade. Tito ima prvo sovjetsko intervencijo za nepotrebno napako, drugo
pa za potrebno napako. Kritika Nagyja – boril se je le za nacionalno neod-
visnost, tudi če bi to pomenilo restavracijo kapitalizma. Za Tita je nacio-
nalna neodvisnost pomembna le kot pogoj za izgradnjo socializma v speci-
fičnih pogojih, ne kot cilj na sebi.
Tito tudi predvidi nekaj, kar bo postalo jasnejše ob okupaciji Češkoslo-
vaške leta 1968 – boj med demokratičnim in stalinističnim socializmom
bo odločujoč za usodo in prihodnost socializma. Uporabi tudi metaforo
hudega udarca socializmu. Omemba Evrope.
se dvojno sklicuje na preteklost: želi obdržati njene revolucionarne prido-
bitve in popraviti njene napake (v vsakem primeru pa ne dovoli novega).
Poleg na red in mir se veliko sklicuje tudi na pravo in zakonitost (a ne tudi
na pravičnost).
14. 11. »Edini izhod: red in delo.« Članek o normalizaciji položaja na
Madžarskem, glavne vrednote so red, mir in normalnost.
16. 11. Titov govor: »Storili bomo vse, da ohranimo mir.« Poda kriti-
ko časopisov, ki opisujejo stanje, a ne razložijo vzrokov zanj. Revolt na Ma-
džarskem je bil po Titu sprva upravičen, nato pa ga je prevzela reakcija.
Problem stalinizma – nezaupanje v in ignoriranje revolucionarnih in krea-
tivnih potencialov množic, medtem ko demokratični socializem gradi rav-
no na tem. Iz zaupanja v »notranje revolucionarne sile« izhaja tudi dok-
trina nacionalne suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve – množice
lahko skupaj s partijo gradijo socializem samostojno in, še pomembneje, v
skladu s svojimi specifičnimi zgodovinskimi pogoji.
Tito opravičuje Geröv obisk v Jugoslaviji in prijateljske pogovore z njim
kot nemaščevalnost in zaupanje, ki ga je Gerö kasneje izdal in storil prvo
napako – poklical sovjetsko armado še v času demonstracij, ko še ni bilo
oboroženega upora. Upor je bil heterogen – komunisti so protestirali pro-
ti stalinizmu, reakcionarji pa proti socializmu kot takemu. Upor se je spre-
vrgel v boj proti socializmu, kar je bila napaka premalo odločne Nagyjeve
vlade. Tito ima prvo sovjetsko intervencijo za nepotrebno napako, drugo
pa za potrebno napako. Kritika Nagyja – boril se je le za nacionalno neod-
visnost, tudi če bi to pomenilo restavracijo kapitalizma. Za Tita je nacio-
nalna neodvisnost pomembna le kot pogoj za izgradnjo socializma v speci-
fičnih pogojih, ne kot cilj na sebi.
Tito tudi predvidi nekaj, kar bo postalo jasnejše ob okupaciji Češkoslo-
vaške leta 1968 – boj med demokratičnim in stalinističnim socializmom
bo odločujoč za usodo in prihodnost socializma. Uporabi tudi metaforo
hudega udarca socializmu. Omemba Evrope.
