Page 175 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 175
Socializem, boj za demokracijo in pot v tranzicijo
Pogoj za to je demokratičnost, zato je potrebno kritizirati in se boriti
proti socializmu, ki ga izvaja peščica avantgardnih intelektualcev. Argu-
ment Rose Luxemburg je kompleksen in obenem eleganten – zavrne pre-
prosto dilemo demokracija ali diktatura, kjer je demokracija nujno izena-
čena s parlamentarno meščansko demokracijo in diktatura nujno izenače-
na z avantgardno komunistično kliko. Luxemburg se zavzema za »demo-
kratično diktaturo«, neposredno in neomejeno demokracijo oziroma dik-
taturo proletariata kot obliko socialistične oziroma delavske demokracije,
ki naj zamenja njeno meščansko obliko. »Socialistična demokracija ni to-
rej nič drugega kot diktatura proletariata. Da, diktatura! Toda ta dikta-
tura je v načinu, kako se demokracija uporablja, ne pa v njeni odpravi ...«5
Kasneje, v času Spartakovske vstaje, svoje videnje socialistične demokra-
cije institucionalno precizira: socialistična demokracija pomeni kombina-
cijo delavskih svetov in samoupravljanja, se pravi kombinacijo neposredne
politične in ekonomske demokracije.6 Če povzamemo: socialistična demo-
kracija pomeni indeterminizem revolucije, neposredno in množično de-
mokracijo, ustanavljanje delavskih svetov kot teles političnega in ekonom-
skega odločanja na ravni posameznih tovarn oziroma podjetij in množično
stavko kot osnovno obliko delavskega boja.7 Antifašistični odpor med dru-
go svetovno vojno je tem elementom socialistične demokracije dodal še po-
udarek tako na internacionalni solidarnosti (v boju proti fašizmu kot inter-
nacionalnem pojavu) kot obenem na nacionalni suverenosti in pravici na-
rodov do samoodločbe (kot odporu proti tuji okupaciji). Kasnejša sovjet-
ska prevlada v socialistični Vzhodni Evropi, ki se ji je uspešno uprla le Ju-
goslavija, je bila v nasprotju z vsemi navedenimi elementi socialistične de-
mokracije: namesto neposredne demokracije delavskih svetov centralizira-
na administrativna partijska vladavina; namesto neposrednega delavskega
odločanja v produkcijskem procesu in družbene lastnine državni nadzor
nad ekonomijo in centralizirano upravljanje; uvajanje socializma po sov-
jetskem modelu namesto sprotnega demokratičnega odločanja; dominaci-
ja sovjetske zveze v Vzhodnem bloku namesto nacionalne suverenosti; in,
stalna vojaška napetost in grožnja vojaškega posredovanja namesto enako-
pravne internacionalne socialistične solidarnosti.
Madžarska vstaja oktobra ’56 je reaktivirala model socialistične demo-
kracije z metodami splošne stavke, množičnega delavskega upora in usta-
navljanja delavskih svetov. Zahteve vstaje so bile pravica do nacionalne ne-
N. d., 774.
N. d., 831–834.
N. d., 307–399.
Pogoj za to je demokratičnost, zato je potrebno kritizirati in se boriti
proti socializmu, ki ga izvaja peščica avantgardnih intelektualcev. Argu-
ment Rose Luxemburg je kompleksen in obenem eleganten – zavrne pre-
prosto dilemo demokracija ali diktatura, kjer je demokracija nujno izena-
čena s parlamentarno meščansko demokracijo in diktatura nujno izenače-
na z avantgardno komunistično kliko. Luxemburg se zavzema za »demo-
kratično diktaturo«, neposredno in neomejeno demokracijo oziroma dik-
taturo proletariata kot obliko socialistične oziroma delavske demokracije,
ki naj zamenja njeno meščansko obliko. »Socialistična demokracija ni to-
rej nič drugega kot diktatura proletariata. Da, diktatura! Toda ta dikta-
tura je v načinu, kako se demokracija uporablja, ne pa v njeni odpravi ...«5
Kasneje, v času Spartakovske vstaje, svoje videnje socialistične demokra-
cije institucionalno precizira: socialistična demokracija pomeni kombina-
cijo delavskih svetov in samoupravljanja, se pravi kombinacijo neposredne
politične in ekonomske demokracije.6 Če povzamemo: socialistična demo-
kracija pomeni indeterminizem revolucije, neposredno in množično de-
mokracijo, ustanavljanje delavskih svetov kot teles političnega in ekonom-
skega odločanja na ravni posameznih tovarn oziroma podjetij in množično
stavko kot osnovno obliko delavskega boja.7 Antifašistični odpor med dru-
go svetovno vojno je tem elementom socialistične demokracije dodal še po-
udarek tako na internacionalni solidarnosti (v boju proti fašizmu kot inter-
nacionalnem pojavu) kot obenem na nacionalni suverenosti in pravici na-
rodov do samoodločbe (kot odporu proti tuji okupaciji). Kasnejša sovjet-
ska prevlada v socialistični Vzhodni Evropi, ki se ji je uspešno uprla le Ju-
goslavija, je bila v nasprotju z vsemi navedenimi elementi socialistične de-
mokracije: namesto neposredne demokracije delavskih svetov centralizira-
na administrativna partijska vladavina; namesto neposrednega delavskega
odločanja v produkcijskem procesu in družbene lastnine državni nadzor
nad ekonomijo in centralizirano upravljanje; uvajanje socializma po sov-
jetskem modelu namesto sprotnega demokratičnega odločanja; dominaci-
ja sovjetske zveze v Vzhodnem bloku namesto nacionalne suverenosti; in,
stalna vojaška napetost in grožnja vojaškega posredovanja namesto enako-
pravne internacionalne socialistične solidarnosti.
Madžarska vstaja oktobra ’56 je reaktivirala model socialistične demo-
kracije z metodami splošne stavke, množičnega delavskega upora in usta-
navljanja delavskih svetov. Zahteve vstaje so bile pravica do nacionalne ne-
N. d., 774.
N. d., 831–834.
N. d., 307–399.
