Page 162 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 162
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
pitalizma). Tako je demokracija drug element oziroma druga ključna vre-
dnota, ki omogoča in strukturira novo delitev, ki v jugoslovanskem časo-
pisnem poročanju o okupaciji Češkoslovaške nadomešča takrat uveljavlje-
no in prevladujočo delitev Vzhod – Zahod: demokratične (in miroljubne)
proti avtoritarnim (in militarističnim) silam. Družbeno-ekonomska ure-
ditev je v tej perspektivi neodvisna od osnovne usmeritve v zunanji oziro-
ma mednarodni politiki – tako socializem kot kapitalizem sta lahko tako
miroljubna kot militaristična. Obenem pa je med političnim sistemom in
načinom vodenja mednarodne politike vzpostavljen odnos nujnosti – de-
mokracija (tako socialistična kot kapitalistična) je nujno miroljubna, med-
tem ko je avtoritaren politični sistem (tako sovjetski socialistični kot faši-
stični kapitalistični) nujno militarističen in agresiven. S tem se retroaktiv-
no ideološko legitimizira spajanje z liberalno racionalnostjo vladanja (de-
mokracijo), saj to, v dani ideološki perspektivi, predstavlja edini možni na-
čin ohranjanja zgodovinske tradicije antifašizma in boja za mir, ki ju vsebu-
je ta nova diskurzivna konstrukcija Evrope.
Obenem pa ta diskurzivna konstrukcija Evrope in zgodovinske konti-
nuitete z antifašizmom omogoča kritiko sovjetske okupacije kot izdaje an-
tifašistične tradicije in zavrnitev kritik (ki jih je na Jugoslavijo in Češkoslo-
vaško naslavljal tisk držav okupatork) o kontrarevolucionarni naravi zave-
zništva s kapitalističnim Zahodom in demokratičnih reform v Jugoslavi-
ji in Češkoslovaški.30 Retorika, s katero SZ in njene zaveznice opravičujejo
okupacijo ČS namreč vztraja pri stari delitvi na kapitalistični Zahod in so-
cialistični Vzhod, znotraj katere je vsako preseganje te delitve izdaja revo-
lucionarne preteklosti (v perspektivi SZ in njenih zaveznic iz varšavskega
pakta evropski Vzhod vzpostavlja zgodovinska kontinuiteta socialističnih
revolucij, začenši z Oktobrsko, Zahod pa zgodovinska kontinuiteta »ka-
pitalistične reakcije«), kar pomeni, da je vsako, četudi – kot v našem pri-
meru – začasno in situacijsko, zavezništvo z Zahodom pomeni popušča-
nje kapitalizmu in opuščanje pozicij socializma.31 Premestitev osi sociali-
stični Vzhod – kapitalistični Zahod na delitev demokratična in miroljub-
na Evropa proti avtoritarni in militaristični Evropi ter nadomestitev druž-
beno-ekonomske ureditve in prisotnosti/odsotnosti socialistične revoluci-
je kot ključnih kriterijev delitve s tradicijo miru, antifašizma in demokra-
»Kontrarevolucionarji, ki jih spodbujajo in podpirajo imperialisti, si prizadevajo priti na
oblast.« (Delo, 24. 8., 2.)
»/’B/ratska pomoč socialistični Češkoslovaški‘ je spravila v bes imperialiste in reakcionarne
kroge, ki so si na tihem želeli obnovitev kapitalizma v Češkoslovaški ... Vse je bilo pripravlje-
no, da se država Čehov in Slovakov odtrga od družine socialističnih narodov in da se obnovi
mračna kapitalistična preteklost.« (Delo, 23. 8., 2.)
pitalizma). Tako je demokracija drug element oziroma druga ključna vre-
dnota, ki omogoča in strukturira novo delitev, ki v jugoslovanskem časo-
pisnem poročanju o okupaciji Češkoslovaške nadomešča takrat uveljavlje-
no in prevladujočo delitev Vzhod – Zahod: demokratične (in miroljubne)
proti avtoritarnim (in militarističnim) silam. Družbeno-ekonomska ure-
ditev je v tej perspektivi neodvisna od osnovne usmeritve v zunanji oziro-
ma mednarodni politiki – tako socializem kot kapitalizem sta lahko tako
miroljubna kot militaristična. Obenem pa je med političnim sistemom in
načinom vodenja mednarodne politike vzpostavljen odnos nujnosti – de-
mokracija (tako socialistična kot kapitalistična) je nujno miroljubna, med-
tem ko je avtoritaren politični sistem (tako sovjetski socialistični kot faši-
stični kapitalistični) nujno militarističen in agresiven. S tem se retroaktiv-
no ideološko legitimizira spajanje z liberalno racionalnostjo vladanja (de-
mokracijo), saj to, v dani ideološki perspektivi, predstavlja edini možni na-
čin ohranjanja zgodovinske tradicije antifašizma in boja za mir, ki ju vsebu-
je ta nova diskurzivna konstrukcija Evrope.
Obenem pa ta diskurzivna konstrukcija Evrope in zgodovinske konti-
nuitete z antifašizmom omogoča kritiko sovjetske okupacije kot izdaje an-
tifašistične tradicije in zavrnitev kritik (ki jih je na Jugoslavijo in Češkoslo-
vaško naslavljal tisk držav okupatork) o kontrarevolucionarni naravi zave-
zništva s kapitalističnim Zahodom in demokratičnih reform v Jugoslavi-
ji in Češkoslovaški.30 Retorika, s katero SZ in njene zaveznice opravičujejo
okupacijo ČS namreč vztraja pri stari delitvi na kapitalistični Zahod in so-
cialistični Vzhod, znotraj katere je vsako preseganje te delitve izdaja revo-
lucionarne preteklosti (v perspektivi SZ in njenih zaveznic iz varšavskega
pakta evropski Vzhod vzpostavlja zgodovinska kontinuiteta socialističnih
revolucij, začenši z Oktobrsko, Zahod pa zgodovinska kontinuiteta »ka-
pitalistične reakcije«), kar pomeni, da je vsako, četudi – kot v našem pri-
meru – začasno in situacijsko, zavezništvo z Zahodom pomeni popušča-
nje kapitalizmu in opuščanje pozicij socializma.31 Premestitev osi sociali-
stični Vzhod – kapitalistični Zahod na delitev demokratična in miroljub-
na Evropa proti avtoritarni in militaristični Evropi ter nadomestitev druž-
beno-ekonomske ureditve in prisotnosti/odsotnosti socialistične revoluci-
je kot ključnih kriterijev delitve s tradicijo miru, antifašizma in demokra-
»Kontrarevolucionarji, ki jih spodbujajo in podpirajo imperialisti, si prizadevajo priti na
oblast.« (Delo, 24. 8., 2.)
»/’B/ratska pomoč socialistični Češkoslovaški‘ je spravila v bes imperialiste in reakcionarne
kroge, ki so si na tihem želeli obnovitev kapitalizma v Češkoslovaški ... Vse je bilo pripravlje-
no, da se država Čehov in Slovakov odtrga od družine socialističnih narodov in da se obnovi
mračna kapitalistična preteklost.« (Delo, 23. 8., 2.)
