Page 164 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 164
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
ni ravno udeležbo in soodločanje delavcev pri upravljanju podjetij. V jugo-
slovanski perspektivi sintagma demokratični socializem ne ukinja le rigi-
dne enosmerne determiniranosti politike po ekonomiji, temveč tudi aplici-
ra oba člena (tako demokracijo kot socializem) na tako ekonomijo kot po-
litiko. Tako politični kot ekonomski sistem sta tako demokratična kot so-
cialistična – ekonomski sistem Jugoslavije je delavsko samoupravljanje, kar
ga ločuje tako od kapitalistične dominacije nad ekonomijo na Zahodu kot
državne na Vzhodu, medtem ko je njen politični sistem ljudska demokra-
cija, kar ga prav tako ločuje tako od formalne demokracije Zahoda kot od
avtoritarne partijske vladavine na Vzhodu. Ideološka in politična aplikaci-
ja demokracije na tako ekonomijo kot politiko omogoča zavezništvo z Za-
hodom po liniji skupne antifašistične zgodovine in zavezanosti miru v zu-
nanji politiki ob ohranjanju razlike do Zahoda, ter obenem omogoča za-
vrnitev kritik z Vzhoda in formulacijo kritik Vzhoda (ter obenem – če se
za to pokaže potreba, kot v primeru delavske vstaje v Franciji – Zahoda).
Evropa in kritike fašizma, militarizma in imperializma
Antifašistični boj je bil osnova jugoslovanske državnosti in njen kon-
stitutivni zgodovinski moment, za razliko od Sovjetske zveze, kjer ta mo-
ment predstavlja Oktobrska revolucija. Ostale socialistične države vzho-
dne Evrope je ob koncu druge svetovni vojne osvobodila sovjetska Rdeča
armada, medtem ko je Jugoslavijo osvobodilo njeno lastno ljudstvo ob pod-
pori zahodnih zaveznikov. Tako je določen kompromis, določeno zavezni-
štvo z Zahodom vpisano že v samo konstitucijo Jugoslavije, čeprav se je ta
konstituirala kot socialistična država. Obenem pa socialistična Jugoslavi-
ja ni, tako kot Sovjetska zveza, nastala iz samo socialistične revolucije, tem-
več iz kombinacije socialistične revolucije in antifašističnega boja in ravno
v tem je glavna razlika med sovjetsko in jugoslovansko ideologijo – za sov-
jetsko je konstitutiven boj proti kapitalizmu, za jugoslovansko pa boj pro-
ti fašizmu.
Demokracija, v splošnem evropskem ideološkem kontekstu, nastopa kot
osnova skupnega antifašističnega boja vseh zaveznikov in, v specifično ju-
goslovanskem kontekstu, kot množični ljudski boj za svobodo. Mir v zu-
nanji politiki je ekvivalent demokraciji v notranji in osnovne vrednote ju-
goslovanske zunanje politike neposredno izhajajo iz antifašistične, ne sov-
jetske revolucionarne tradicije (tu je tudi glavna razlika med obema v poj-
movanju socialistične zunanje politike): te vrednote so suverenost držav,
pravica do samoodločbe, pravica do samostojne poti v socializem, nevme-
ni ravno udeležbo in soodločanje delavcev pri upravljanju podjetij. V jugo-
slovanski perspektivi sintagma demokratični socializem ne ukinja le rigi-
dne enosmerne determiniranosti politike po ekonomiji, temveč tudi aplici-
ra oba člena (tako demokracijo kot socializem) na tako ekonomijo kot po-
litiko. Tako politični kot ekonomski sistem sta tako demokratična kot so-
cialistična – ekonomski sistem Jugoslavije je delavsko samoupravljanje, kar
ga ločuje tako od kapitalistične dominacije nad ekonomijo na Zahodu kot
državne na Vzhodu, medtem ko je njen politični sistem ljudska demokra-
cija, kar ga prav tako ločuje tako od formalne demokracije Zahoda kot od
avtoritarne partijske vladavine na Vzhodu. Ideološka in politična aplikaci-
ja demokracije na tako ekonomijo kot politiko omogoča zavezništvo z Za-
hodom po liniji skupne antifašistične zgodovine in zavezanosti miru v zu-
nanji politiki ob ohranjanju razlike do Zahoda, ter obenem omogoča za-
vrnitev kritik z Vzhoda in formulacijo kritik Vzhoda (ter obenem – če se
za to pokaže potreba, kot v primeru delavske vstaje v Franciji – Zahoda).
Evropa in kritike fašizma, militarizma in imperializma
Antifašistični boj je bil osnova jugoslovanske državnosti in njen kon-
stitutivni zgodovinski moment, za razliko od Sovjetske zveze, kjer ta mo-
ment predstavlja Oktobrska revolucija. Ostale socialistične države vzho-
dne Evrope je ob koncu druge svetovni vojne osvobodila sovjetska Rdeča
armada, medtem ko je Jugoslavijo osvobodilo njeno lastno ljudstvo ob pod-
pori zahodnih zaveznikov. Tako je določen kompromis, določeno zavezni-
štvo z Zahodom vpisano že v samo konstitucijo Jugoslavije, čeprav se je ta
konstituirala kot socialistična država. Obenem pa socialistična Jugoslavi-
ja ni, tako kot Sovjetska zveza, nastala iz samo socialistične revolucije, tem-
več iz kombinacije socialistične revolucije in antifašističnega boja in ravno
v tem je glavna razlika med sovjetsko in jugoslovansko ideologijo – za sov-
jetsko je konstitutiven boj proti kapitalizmu, za jugoslovansko pa boj pro-
ti fašizmu.
Demokracija, v splošnem evropskem ideološkem kontekstu, nastopa kot
osnova skupnega antifašističnega boja vseh zaveznikov in, v specifično ju-
goslovanskem kontekstu, kot množični ljudski boj za svobodo. Mir v zu-
nanji politiki je ekvivalent demokraciji v notranji in osnovne vrednote ju-
goslovanske zunanje politike neposredno izhajajo iz antifašistične, ne sov-
jetske revolucionarne tradicije (tu je tudi glavna razlika med obema v poj-
movanju socialistične zunanje politike): te vrednote so suverenost držav,
pravica do samoodločbe, pravica do samostojne poti v socializem, nevme-
