Page 163 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 163
’68 kot hkratna kriza evropskega Zahoda in Vzhoda
tične politične ureditve je premik perspektive, ki omogoča zavrnitev ome-
njene legitimizacije okupacije ČS in njene kritike jugoslovanske in češko-
slovaške poti v socializem. V ideološki perspektivi SZ in držav zaveznic je
socialistična družbeno-ekonomska ureditev nujno vezana na točno določe-
no politično ureditev (ki jo jugoslovanski mediji označujejo kot etatistično
in birokratsko).32 Zveza med politiko in ekonomijo je deterministična, so-
cialistična družba mora nujno imeti za svoj politični sistem centralizirano
policijsko državo, kar pomeni, da je vsakršna reforma v smeri demokracije
v političnem polju obenem nujno znak popuščanja na družbeno-ekonom-
skem področju, se pravi ukinjanja socializma in uvajanja kapitalizma. Pre-
mik v smeri demokracije na političnem področju nujno vsebuje svoj korelat
v ekonomiji (oziroma, natančneje, premik v smeri demokracije je samo po-
vršinski znak globjih premikov v ekonomiji), saj sta, v tej ideološki perspek-
tivi, demokracija in kapitalizem prav tako deterministično in nujno pove-
zana kot socializem in policijska država.
Zasuk perspektive, ki ga naredijo jugoslovanski mediji v poročanju o
okupaciji ČS, pa ravno osvobodi razmerje med politiko in ekonomijo te
rigidne determiniranosti, ter postavi demokracijo kot politično izbiro in
rezultat boja za svobodo, kot nekaj, kar ustvarjajo ljudske množice in ne
kot preprosto neposreden proizvod kapitalističnega ekonomskega sistema,
ki le prikriva njegovo nepravičnost. Demokracija v jugoslovanski ideološki
perspektivi ni več nujno vezana na katerikoli ekonomski sistem in tudi ne
pomeni toliko formalnih značilnosti ureditve političnega sistema, temveč
prej osnovno načelo njegovega delovanja in organizacije33 – takšna pozici-
ja ji omogoča tako potencialno kritiko zahodne, »formalne« demokraci-
je, kjer je udeležba ljudstva prej stvar rituala kot dejanske udeležbe pri po-
litičnem odločanju, kot tudi kritiko avtoritarnosti sovjetskega politične-
ga sistema in potencialno tudi avtoritarnosti nekaterih kapitalističnih dr-
žav (Španija, Portugalska, Grčija) – in obenem tudi osnovno načelo delo-
vanja ekonomije.
Demokracija tako ni le politično – in na tej točki začneta jugoslovanska
ideološka perspektiva in zgodovinska praksa pomembno odstopati od pre-
proste sheme o pripetosti socializma na že dovršeno in prej obstoječo ra-
cionalnost vladanja, ki jo na navedenem mestu predlaga Foucault –, tem-
več tudi družbeno in ekonomsko načelo. Delavsko samoupravljanje pome-
»/S/tari birokratsko-etatistični okviri /.../ zbirokratizirani etatistični sistem /.../ birokratske
težnje /.../ stalinistične metode ...« (Delo, 25. 8., 2.)
»/K/er smo demokratična družba, ker imamo demokratsko partijo ter demokratski central-
ni komite ...« (Delo, 25. 8., 2.)
tične politične ureditve je premik perspektive, ki omogoča zavrnitev ome-
njene legitimizacije okupacije ČS in njene kritike jugoslovanske in češko-
slovaške poti v socializem. V ideološki perspektivi SZ in držav zaveznic je
socialistična družbeno-ekonomska ureditev nujno vezana na točno določe-
no politično ureditev (ki jo jugoslovanski mediji označujejo kot etatistično
in birokratsko).32 Zveza med politiko in ekonomijo je deterministična, so-
cialistična družba mora nujno imeti za svoj politični sistem centralizirano
policijsko državo, kar pomeni, da je vsakršna reforma v smeri demokracije
v političnem polju obenem nujno znak popuščanja na družbeno-ekonom-
skem področju, se pravi ukinjanja socializma in uvajanja kapitalizma. Pre-
mik v smeri demokracije na političnem področju nujno vsebuje svoj korelat
v ekonomiji (oziroma, natančneje, premik v smeri demokracije je samo po-
vršinski znak globjih premikov v ekonomiji), saj sta, v tej ideološki perspek-
tivi, demokracija in kapitalizem prav tako deterministično in nujno pove-
zana kot socializem in policijska država.
Zasuk perspektive, ki ga naredijo jugoslovanski mediji v poročanju o
okupaciji ČS, pa ravno osvobodi razmerje med politiko in ekonomijo te
rigidne determiniranosti, ter postavi demokracijo kot politično izbiro in
rezultat boja za svobodo, kot nekaj, kar ustvarjajo ljudske množice in ne
kot preprosto neposreden proizvod kapitalističnega ekonomskega sistema,
ki le prikriva njegovo nepravičnost. Demokracija v jugoslovanski ideološki
perspektivi ni več nujno vezana na katerikoli ekonomski sistem in tudi ne
pomeni toliko formalnih značilnosti ureditve političnega sistema, temveč
prej osnovno načelo njegovega delovanja in organizacije33 – takšna pozici-
ja ji omogoča tako potencialno kritiko zahodne, »formalne« demokraci-
je, kjer je udeležba ljudstva prej stvar rituala kot dejanske udeležbe pri po-
litičnem odločanju, kot tudi kritiko avtoritarnosti sovjetskega politične-
ga sistema in potencialno tudi avtoritarnosti nekaterih kapitalističnih dr-
žav (Španija, Portugalska, Grčija) – in obenem tudi osnovno načelo delo-
vanja ekonomije.
Demokracija tako ni le politično – in na tej točki začneta jugoslovanska
ideološka perspektiva in zgodovinska praksa pomembno odstopati od pre-
proste sheme o pripetosti socializma na že dovršeno in prej obstoječo ra-
cionalnost vladanja, ki jo na navedenem mestu predlaga Foucault –, tem-
več tudi družbeno in ekonomsko načelo. Delavsko samoupravljanje pome-
»/S/tari birokratsko-etatistični okviri /.../ zbirokratizirani etatistični sistem /.../ birokratske
težnje /.../ stalinistične metode ...« (Delo, 25. 8., 2.)
»/K/er smo demokratična družba, ker imamo demokratsko partijo ter demokratski central-
ni komite ...« (Delo, 25. 8., 2.)
