Page 166 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 166
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
in samoupravni socializem pomeni edino ureditev, ki v vseh svojih instan-
cah (zunanja politika, notranjepolitična ureditev, ekonomski sistem) izha-
ja iz antifašističnih načel in je edina dejansko evropska ureditev in mora
kot tak postati model razvoja v prihodnosti, saj predstavlja edini izhod iz
krize tako »malomeščanskega modela« Zahoda kot krize sovjetskega av-
toritarnega socializma.36 Oba modela se v trenutku, ko demokratično ljud-
ske težnje ogrožajo njuno (ekonomsko ali politično) hegemonijo, zateka-
ta k nasilju, k uporabi represije, h kršitvi evropskih vrednot. Po drugi stra-
ni demokratični in socializem, v tej perspektivi, pomeni združitev obeh
naprednih tendenc evropske zgodovine, socializma kot socialne in demo-
kracije kot politične osvoboditve, ki sta se združili v antifašističnem boju
na področju Jugoslavije, kar daje Jugoslaviji posebno mesto v tej koncepci-
ji evropskih vrednot in v zamišljanju prihodnosti Evrope. Le demokratični
in samoupravni socializem je dejansko povsem antifašistična in dejansko
povsem evropska družbeno-politična ureditev, zato lahko sebe vidi in po-
stavlja kot model razvoja vse Evrope (vse ostale družbeno-politične uredi-
tve, ki v sebi ohranjajo momente takšnega ali drugačnega nasilja, lahko pri-
nesejo le uničenje in propad). A ta razvoj ni prikazan mehanično, kot esha-
tološka nujnost, temveč kot nujnost nenehnega boja proti vsem oblikam
nasilja in dominacije – sklicevanje na zgodovino dolgotrajnega in krvavega
boja proti fašizmu predstavlja inspiracijo za aktualne boju proti njegovim
nasilnim in avtoritarnim elementom, ki so preživeli drugo svetovno vojno.
Če demokratični in samoupravni socializem predstavlja kombinacijo
vseh najpomembnejših evropskih vrednot (miru, ekonomske in politične
svobode), je zgodovinski fašizem njegovo neposredno nasprotje, saj kombi-
nira vrednote, ki so nasprotne temu, kar jugoslovanski časopisi v času oku-
pacije Češkoslovaške diskurzivno konstruirajo kot pozitivne evropske vre-
dnote – fašizem je nasilen, imperialističnen in uničevalen, njegovo gospo-
darstvo in politika temeljita na prisili in zatiranju. Zelo shematično in po-
enostavljeno prikazano bi štirje osnovni tipi družbeno-političnih sistemov
v tej perspektivi izgledali takole: demokratični socializem (svoboda tako
na področju politike kot ekonomije), demokratični kapitalizem (politič-
na svoboda, a ekonomsko nasilje), avtoritarni socializem (politično nasi-
lje, svoboda v ekonomiji), avtoritarni kapitalizem oz. fašizem (nasilje tako
v politiki kot v ekonomiji). Demokratični socializem tako predstavlja ide-
alni tip družbeno-politične ureditve, fašizem najslabši mogoči model, sov-
jetski socializem in zahodne demokracije pa hibridna modela (kjer tudi
»V takšnem položaju je zgodovinska odgovornost socialističnih sil prav v tem, da razvijajo
nov koncept o mednarodnih odnosih in demokraciji.« (Delo, 25. 8., 2.)
in samoupravni socializem pomeni edino ureditev, ki v vseh svojih instan-
cah (zunanja politika, notranjepolitična ureditev, ekonomski sistem) izha-
ja iz antifašističnih načel in je edina dejansko evropska ureditev in mora
kot tak postati model razvoja v prihodnosti, saj predstavlja edini izhod iz
krize tako »malomeščanskega modela« Zahoda kot krize sovjetskega av-
toritarnega socializma.36 Oba modela se v trenutku, ko demokratično ljud-
ske težnje ogrožajo njuno (ekonomsko ali politično) hegemonijo, zateka-
ta k nasilju, k uporabi represije, h kršitvi evropskih vrednot. Po drugi stra-
ni demokratični in socializem, v tej perspektivi, pomeni združitev obeh
naprednih tendenc evropske zgodovine, socializma kot socialne in demo-
kracije kot politične osvoboditve, ki sta se združili v antifašističnem boju
na področju Jugoslavije, kar daje Jugoslaviji posebno mesto v tej koncepci-
ji evropskih vrednot in v zamišljanju prihodnosti Evrope. Le demokratični
in samoupravni socializem je dejansko povsem antifašistična in dejansko
povsem evropska družbeno-politična ureditev, zato lahko sebe vidi in po-
stavlja kot model razvoja vse Evrope (vse ostale družbeno-politične uredi-
tve, ki v sebi ohranjajo momente takšnega ali drugačnega nasilja, lahko pri-
nesejo le uničenje in propad). A ta razvoj ni prikazan mehanično, kot esha-
tološka nujnost, temveč kot nujnost nenehnega boja proti vsem oblikam
nasilja in dominacije – sklicevanje na zgodovino dolgotrajnega in krvavega
boja proti fašizmu predstavlja inspiracijo za aktualne boju proti njegovim
nasilnim in avtoritarnim elementom, ki so preživeli drugo svetovno vojno.
Če demokratični in samoupravni socializem predstavlja kombinacijo
vseh najpomembnejših evropskih vrednot (miru, ekonomske in politične
svobode), je zgodovinski fašizem njegovo neposredno nasprotje, saj kombi-
nira vrednote, ki so nasprotne temu, kar jugoslovanski časopisi v času oku-
pacije Češkoslovaške diskurzivno konstruirajo kot pozitivne evropske vre-
dnote – fašizem je nasilen, imperialističnen in uničevalen, njegovo gospo-
darstvo in politika temeljita na prisili in zatiranju. Zelo shematično in po-
enostavljeno prikazano bi štirje osnovni tipi družbeno-političnih sistemov
v tej perspektivi izgledali takole: demokratični socializem (svoboda tako
na področju politike kot ekonomije), demokratični kapitalizem (politič-
na svoboda, a ekonomsko nasilje), avtoritarni socializem (politično nasi-
lje, svoboda v ekonomiji), avtoritarni kapitalizem oz. fašizem (nasilje tako
v politiki kot v ekonomiji). Demokratični socializem tako predstavlja ide-
alni tip družbeno-politične ureditve, fašizem najslabši mogoči model, sov-
jetski socializem in zahodne demokracije pa hibridna modela (kjer tudi
»V takšnem položaju je zgodovinska odgovornost socialističnih sil prav v tem, da razvijajo
nov koncept o mednarodnih odnosih in demokraciji.« (Delo, 25. 8., 2.)
