Page 161 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 161
’68 kot hkratna kriza evropskega Zahoda in Vzhoda
skupno zgodovino – tako Zahodne demokracije kot komunisti Vzhoda so
se skupaj borili proti in premagali fašizem in skupaj ustvarili novo Evropo,
Evropo miru. Tisto, kar torej druži del Zahoda in del Vzhoda je antifaši-
zem in antimilitarizem.
Linija, po kateri se deli geografski prostor Evrope, je v tej novi diskurziv-
ni konstelaciji premeščena – ne več Vzhod–Zahod, temveč nasilne in ne-
nasilne družbeno-politične ureditve. Kot nasilne so eksplicitno označene
države okupatorke (implicitno pa v ta nabor spadajo tudi tedanje fašistič-
ne in vojaške diktature na Portugalskem, v Španiji in v Grčiji), tako da sta
nasilna oziroma militaristična tako del Vzhoda kot del Zahoda. Poudarek
tako ni več na družbeni oziroma ekonomski ureditvi (socializem ali kapi-
talizem), temveč na političnem sistemu (demokratični ali avtoritarni) in
na načinu vodenja mednarodnih odnosov (diplomacija, miroljubnost, spo-
štovanje mednarodnega prava, pravice narodov do samodoločbe ter suve-
renosti držav in ozemeljske integritete proti militarizmu, ekspanzionizmu
in samovoljni agresiji).28
Eksplicitne zgodovinske paralele z nacistično zasedbo Češkoslovaške
leta 193929 vzpostavljajo zgodovinsko kontinuiteto med bojem za mir pro-
ti nasilnima, agresivnima in militarističnima fašizmu in nacizmu v času
druge svetovne vojne in sodobnim nasilnim, agresivnim in militaristič-
nim sovjetskim modelom socializma. S tem premikom perspektive je sku-
pen element Jugoslavije in Češkoslovaške na eni ter Sovjetske zveze in nje-
nih zaveznic na drugi strani – da vse vsebujejo socialistično družbeno-eko-
nomsko ureditev – potisnjen v ozadje in so tisto, kar je poudarjeno, nji-
hove medsebojne razlike. Gre torej za nov pogled na zgodovino Evrope –
ne vzporeden, heterogen in antagonističen razvoj dveh gospodarskih siste-
mov, socialističnega in kapitalističnega, ki rezultira v delitvi Vzhod – Za-
hod, temveč vzporeden, heterogen in antagonističen razvoj politike miru
in militaristične politike (zgodovinsko dejstvo vojaške okupacije uteme-
ljuje zgodovinsko primerjavo med nacistično Nemčijo nekoč in Sovjetsko
zvezo danes).
V boju proti fašizmu so se v času druge svetovne vojne s socialističnimi
silami združile tiste kapitalistične sile, ki so bile demokratične (saj je faši-
zem ravno primer nedemokratičnega, avtoritarnega in militarističnega ka-
»Prepričani smo, da le enakopravni, odprti in demokratični odnosi, ki izhajajo iz načela pro-
letarskega internacionalizma, lahko prispevajo k utrjevanju akcijske enotnosti socialističnih
sil in poglabljanju najširše enotnosti vseh revolucionarnih in naprednih demokratičnih sil v
boju proti imperializmu, za mir, nacionalno neodvisnost, napredek in socializem.« (Delo,
22. 8., 1.)
»Dramatična noč v Pragi, ko je ČSSR doživljala drugi München.« (Delo, 22. 8., str. 1.)
skupno zgodovino – tako Zahodne demokracije kot komunisti Vzhoda so
se skupaj borili proti in premagali fašizem in skupaj ustvarili novo Evropo,
Evropo miru. Tisto, kar torej druži del Zahoda in del Vzhoda je antifaši-
zem in antimilitarizem.
Linija, po kateri se deli geografski prostor Evrope, je v tej novi diskurziv-
ni konstelaciji premeščena – ne več Vzhod–Zahod, temveč nasilne in ne-
nasilne družbeno-politične ureditve. Kot nasilne so eksplicitno označene
države okupatorke (implicitno pa v ta nabor spadajo tudi tedanje fašistič-
ne in vojaške diktature na Portugalskem, v Španiji in v Grčiji), tako da sta
nasilna oziroma militaristična tako del Vzhoda kot del Zahoda. Poudarek
tako ni več na družbeni oziroma ekonomski ureditvi (socializem ali kapi-
talizem), temveč na političnem sistemu (demokratični ali avtoritarni) in
na načinu vodenja mednarodnih odnosov (diplomacija, miroljubnost, spo-
štovanje mednarodnega prava, pravice narodov do samodoločbe ter suve-
renosti držav in ozemeljske integritete proti militarizmu, ekspanzionizmu
in samovoljni agresiji).28
Eksplicitne zgodovinske paralele z nacistično zasedbo Češkoslovaške
leta 193929 vzpostavljajo zgodovinsko kontinuiteto med bojem za mir pro-
ti nasilnima, agresivnima in militarističnima fašizmu in nacizmu v času
druge svetovne vojne in sodobnim nasilnim, agresivnim in militaristič-
nim sovjetskim modelom socializma. S tem premikom perspektive je sku-
pen element Jugoslavije in Češkoslovaške na eni ter Sovjetske zveze in nje-
nih zaveznic na drugi strani – da vse vsebujejo socialistično družbeno-eko-
nomsko ureditev – potisnjen v ozadje in so tisto, kar je poudarjeno, nji-
hove medsebojne razlike. Gre torej za nov pogled na zgodovino Evrope –
ne vzporeden, heterogen in antagonističen razvoj dveh gospodarskih siste-
mov, socialističnega in kapitalističnega, ki rezultira v delitvi Vzhod – Za-
hod, temveč vzporeden, heterogen in antagonističen razvoj politike miru
in militaristične politike (zgodovinsko dejstvo vojaške okupacije uteme-
ljuje zgodovinsko primerjavo med nacistično Nemčijo nekoč in Sovjetsko
zvezo danes).
V boju proti fašizmu so se v času druge svetovne vojne s socialističnimi
silami združile tiste kapitalistične sile, ki so bile demokratične (saj je faši-
zem ravno primer nedemokratičnega, avtoritarnega in militarističnega ka-
»Prepričani smo, da le enakopravni, odprti in demokratični odnosi, ki izhajajo iz načela pro-
letarskega internacionalizma, lahko prispevajo k utrjevanju akcijske enotnosti socialističnih
sil in poglabljanju najširše enotnosti vseh revolucionarnih in naprednih demokratičnih sil v
boju proti imperializmu, za mir, nacionalno neodvisnost, napredek in socializem.« (Delo,
22. 8., 1.)
»Dramatična noč v Pragi, ko je ČSSR doživljala drugi München.« (Delo, 22. 8., str. 1.)
