Page 157 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 157
’68 kot hkratna kriza evropskega Zahoda in Vzhoda
delavska razredna politika, povzetih v sloviti doktrini o poklicnih revoluci-
onarjih16 in kot je očitno iz osvobodilnih ljudskih vojn ljudstev Jugoslavije,
Kitajske, Vietnama idr., ki so jim same materialne razmere ter konkretne
naloge v osvobodilnem boju narekovale (v praksi, če že ne vedno v ideologi-
ji in retoriki) odstopanja od klasičnih socialističnih doktrin in receptov, je
za zrušenje in ukinitev kapitalizma potreben vdor novega razreda v zgodo-
vino (klasična delavska gibanja so lahko ostala le pri reformizmu v okvirih
kapitalizma, zato so Leninove17 intervencije v polemiki proti ekonomizmu
in spontanizmu ter koncept partije kot avantgarde ključni). Morda so bili
tudi uporniški študentje v Parizu – skupaj s svojimi tovariši od Mehike do
Kitajske – poskus oziroma zametek takšnega novega razreda – a tega se s
perspektive klasične socialistične politike ni dalo videti.
Evropa, mir in demokratični socializem (Evropa v
poročanju Dela in Dnevnika o okupaciji Češkoslovaške
avgusta 1968)
Evropa v mitu socializma
Diskurz poročanja Dela in Dnevnika o okupaciji Češkoslovaške leta
1968 je strukturiran kot spopad dveh nasprotnih si ideoloških perspektiv,
dveh antagonističnih »branj« mita socializma – demokratičnega, huma-
nega, naprednega socializma (politična in ideološka perspektiva Jugosla-
vije in Češkoslovaške) in birokratskega, avtoritarnega, etatističnega socia-
lizma (politična in ideološka perspektiva Sovjetske zveze in drugih držav,
ki so sodelovale v okupaciji Češkoslovaške). Strukturo tega spopada in na-
čin, kako skupen mit socializma določa in omjejuje obe omenjeni ideološki
perspektivi smo analizirali v prejšnjem poglavju, tokrat nas bo bolj zani-
mala vloga Evrope v tem diskurzu oziroma kako deluje in na kakšen način
se pojem Evrope umešča v omenjeni spopad in kakšno je njegovo razmerje
do obeh antagonističnih ideoloških perspektiv. »Pojem« je zaenkrat seve-
da le provizorična oznaka brez teoretskih pretenzij – kaj natanko, tj. kate-
ro »diskurzivno dejstvo« je Evropa v diskurzu poročanja jugoslovanskih
časopisov o okupaciji Češkoslovaške, moramo še ugotoviti.
V poročanju o okupaciji Češkoslovaške je mit socializma predstavljal
osnovni ideološki horizont, dogodek okupacije pa prelomno zgodovinski
situacijo, ki lahko ogrozi obstoj socializma kot takega, ki lahko torej uni-
či sam referenčni okvir zamišljanja in prakticiranja socializma. Posledično
je bil diskurz poročanja o okupaciji zastavljen zelo ostro in usodno – na-
Vladimir Iljič Lenin, Kaj delati?, v: Izbrana dela I, Ljubljana 1977.
N. m.
delavska razredna politika, povzetih v sloviti doktrini o poklicnih revoluci-
onarjih16 in kot je očitno iz osvobodilnih ljudskih vojn ljudstev Jugoslavije,
Kitajske, Vietnama idr., ki so jim same materialne razmere ter konkretne
naloge v osvobodilnem boju narekovale (v praksi, če že ne vedno v ideologi-
ji in retoriki) odstopanja od klasičnih socialističnih doktrin in receptov, je
za zrušenje in ukinitev kapitalizma potreben vdor novega razreda v zgodo-
vino (klasična delavska gibanja so lahko ostala le pri reformizmu v okvirih
kapitalizma, zato so Leninove17 intervencije v polemiki proti ekonomizmu
in spontanizmu ter koncept partije kot avantgarde ključni). Morda so bili
tudi uporniški študentje v Parizu – skupaj s svojimi tovariši od Mehike do
Kitajske – poskus oziroma zametek takšnega novega razreda – a tega se s
perspektive klasične socialistične politike ni dalo videti.
Evropa, mir in demokratični socializem (Evropa v
poročanju Dela in Dnevnika o okupaciji Češkoslovaške
avgusta 1968)
Evropa v mitu socializma
Diskurz poročanja Dela in Dnevnika o okupaciji Češkoslovaške leta
1968 je strukturiran kot spopad dveh nasprotnih si ideoloških perspektiv,
dveh antagonističnih »branj« mita socializma – demokratičnega, huma-
nega, naprednega socializma (politična in ideološka perspektiva Jugosla-
vije in Češkoslovaške) in birokratskega, avtoritarnega, etatističnega socia-
lizma (politična in ideološka perspektiva Sovjetske zveze in drugih držav,
ki so sodelovale v okupaciji Češkoslovaške). Strukturo tega spopada in na-
čin, kako skupen mit socializma določa in omjejuje obe omenjeni ideološki
perspektivi smo analizirali v prejšnjem poglavju, tokrat nas bo bolj zani-
mala vloga Evrope v tem diskurzu oziroma kako deluje in na kakšen način
se pojem Evrope umešča v omenjeni spopad in kakšno je njegovo razmerje
do obeh antagonističnih ideoloških perspektiv. »Pojem« je zaenkrat seve-
da le provizorična oznaka brez teoretskih pretenzij – kaj natanko, tj. kate-
ro »diskurzivno dejstvo« je Evropa v diskurzu poročanja jugoslovanskih
časopisov o okupaciji Češkoslovaške, moramo še ugotoviti.
V poročanju o okupaciji Češkoslovaške je mit socializma predstavljal
osnovni ideološki horizont, dogodek okupacije pa prelomno zgodovinski
situacijo, ki lahko ogrozi obstoj socializma kot takega, ki lahko torej uni-
či sam referenčni okvir zamišljanja in prakticiranja socializma. Posledično
je bil diskurz poročanja o okupaciji zastavljen zelo ostro in usodno – na-
Vladimir Iljič Lenin, Kaj delati?, v: Izbrana dela I, Ljubljana 1977.
N. m.
