Page 138 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 138
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
proti Češkoslovaški, ogrožajo tako notranjo tranformacijo socializma kot
širjenje socializma po svetu.
Konflikt je, v interpretaciji zgodovinske situacije v jugoslovanskem ti-
sku, notranji socializmu. Rezultat konflikta bo odločilen za nič manj kot
prihodnost in preživetje socializma45 – če bo demokratizacija socializma
zatrta, bo socializem degeneriral v birokratizem, zgubil svoj potencial za
spreminjanje sveta in sčasoma propadel. Uporaba pasiva na koncu citata ne
pušča prostora za razumevanje takšne interpretacije kot partikularne, saj
govori in deluje kar zgodovina sama. Besede zgodovina v citatu sicer ni, a
nanjo namiguje uporaba besede naloge, ki je del klasičnega marksističnega
toposa, po katerem nam zgodovina zadaja naloge. Uporaba toposa igra na
stvari, ki jih vsi člani zamišljene skupnosti vedo in prepoznavajo kot resnič-
ne in tako pri bralcih dosega ideološki učinek prepoznanja46 – od bralcev
se pričakuje, da napisanega ne berejo kot nečesa, kar temelji na specifični
ideološki, družbeni in politični podlagi ali nečesa, kar poskuša doseči spe-
cifične ideološke ali politične cilje, temveč kot nekaj, kar je očitno resnič-
no, nekaj kar samo še ni političen odziv na dogodek, temveč šele postavlja
»objektivno«, dejstveno podlago za kakršenkoli političen odziv. Takšen
tip »prikrite« interpretacije tako šele omogoča kakršenkoli smiselen po-
litičen odziv na dogodek in, obenem, z umeščanjem dogodka v specifičen
ideološki horizont, začrta osnovno smer vsake politične refleksije s strani
bralcev, saj vzpostavlja in obenem omejuje možnosti razumevanja situacije.
Reprezentacija krize kot odločilne za usodo socializma
Izjava iz Titovega odziva na okupacijo »zadan je bil težak udarec sociali-
stičnim in naprednim silam v svetu« je bila uporabljena kot naslov na prvi
strani vseh analiziranih časopisov dan po začetku okupacije (22. 8.). Ka-
sneje je bila so bile različice te izjave večkrat uporabljene v drugih člankih
(»udarec mednarodnemu delavskemu gibanju«, Vjesnik, 23. 8., 5, »težak
udarec ciljem delavskih in antiimperialističnih gibanj v svetu«, Vjesnik,
26. 8., 6). Po svojem prvem pojavljanju, izjava ni bila več pripisana Titu.
Metafora »težak udarec socializmu« je postala topos, obče mesto v dis-
kurzu jugoslovanskega tiska. Bila je najosnovnejša in najbolj zgoščena in-
terpretacija dogodka in je kot taka služila kot izhodišče za druge, bolj na-
tančne in sofisticirane interpretacije.
Učinek takšnih izjav je bil še dodatno okrepljen s pomočjo uporabe označevalca zgodovi-
na, označevalca, ki je bil še posebno močan v ideološkem horizontu socializma, katerega po-
memben del je bil marxizem. Primer: »/V/es svet se je znašel na prelomni točki v zgodovini.«
(Vjesnik, 25.8., str. 8)
N. d., 74.
proti Češkoslovaški, ogrožajo tako notranjo tranformacijo socializma kot
širjenje socializma po svetu.
Konflikt je, v interpretaciji zgodovinske situacije v jugoslovanskem ti-
sku, notranji socializmu. Rezultat konflikta bo odločilen za nič manj kot
prihodnost in preživetje socializma45 – če bo demokratizacija socializma
zatrta, bo socializem degeneriral v birokratizem, zgubil svoj potencial za
spreminjanje sveta in sčasoma propadel. Uporaba pasiva na koncu citata ne
pušča prostora za razumevanje takšne interpretacije kot partikularne, saj
govori in deluje kar zgodovina sama. Besede zgodovina v citatu sicer ni, a
nanjo namiguje uporaba besede naloge, ki je del klasičnega marksističnega
toposa, po katerem nam zgodovina zadaja naloge. Uporaba toposa igra na
stvari, ki jih vsi člani zamišljene skupnosti vedo in prepoznavajo kot resnič-
ne in tako pri bralcih dosega ideološki učinek prepoznanja46 – od bralcev
se pričakuje, da napisanega ne berejo kot nečesa, kar temelji na specifični
ideološki, družbeni in politični podlagi ali nečesa, kar poskuša doseči spe-
cifične ideološke ali politične cilje, temveč kot nekaj, kar je očitno resnič-
no, nekaj kar samo še ni političen odziv na dogodek, temveč šele postavlja
»objektivno«, dejstveno podlago za kakršenkoli političen odziv. Takšen
tip »prikrite« interpretacije tako šele omogoča kakršenkoli smiselen po-
litičen odziv na dogodek in, obenem, z umeščanjem dogodka v specifičen
ideološki horizont, začrta osnovno smer vsake politične refleksije s strani
bralcev, saj vzpostavlja in obenem omejuje možnosti razumevanja situacije.
Reprezentacija krize kot odločilne za usodo socializma
Izjava iz Titovega odziva na okupacijo »zadan je bil težak udarec sociali-
stičnim in naprednim silam v svetu« je bila uporabljena kot naslov na prvi
strani vseh analiziranih časopisov dan po začetku okupacije (22. 8.). Ka-
sneje je bila so bile različice te izjave večkrat uporabljene v drugih člankih
(»udarec mednarodnemu delavskemu gibanju«, Vjesnik, 23. 8., 5, »težak
udarec ciljem delavskih in antiimperialističnih gibanj v svetu«, Vjesnik,
26. 8., 6). Po svojem prvem pojavljanju, izjava ni bila več pripisana Titu.
Metafora »težak udarec socializmu« je postala topos, obče mesto v dis-
kurzu jugoslovanskega tiska. Bila je najosnovnejša in najbolj zgoščena in-
terpretacija dogodka in je kot taka služila kot izhodišče za druge, bolj na-
tančne in sofisticirane interpretacije.
Učinek takšnih izjav je bil še dodatno okrepljen s pomočjo uporabe označevalca zgodovi-
na, označevalca, ki je bil še posebno močan v ideološkem horizontu socializma, katerega po-
memben del je bil marxizem. Primer: »/V/es svet se je znašel na prelomni točki v zgodovini.«
(Vjesnik, 25.8., str. 8)
N. d., 74.
