Page 142 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 142
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
silen, birokratski. Ne glede na to, kakšna je odločitev, z odločitvijo za ene-
ga izgubimo drugi element. V našem primeru sta alternativi demokratič-
ni in napredni socializem na eni in avtoritaritaren in birokratski sociali-
zem na drugi strani. Omenjeni splošni topos v konkretni zgodovinski situ-
aciji okupacije Češkoslovaške v diskurzu jugoslovanskega tiska dobi nasle-
dnjo obliko: prihodnost socializma bo demokracija/napredek ali birokra-
tizem/avtoritarnost.63
Toda ne gre le za preprosto (ali svobodno) izbiro – zagovorniki obeh ele-
mentov obenem trdijo, da bo izbira nasprotnega elementa uničila sociali-
zem, medtem ko izbira pravega elementa predstavlja edino možnost ohra-
nitve socializma. Če upoštevamo še grozeče uničenje socializma, moramo
formulo odločitve razcepiti na dvoje in dodati obema deloma socializem
kot eno izmed možnih izbir. Z jugoslovanske perspektive torej formula iz-
gleda takole: ali socializem ali birokratizem, medtem ko s sovjetske per-
spektive izgleda takole: ali socializem ali svoboda in demokracija.64 Drugi
element v obeh formulah je lažni socializem po eni in resnični socializem
po drugi strani v ideološkem boju. Če obe formuli ponovno združimo, do-
bimo: ali resnični socializem ali lažni socializem, kjer je konkretna vsebina
in oblika resničnega in lažnega socializma odvisna od ideološke perspek-
tive, s katere formulo izrekamo in se spremeni če zamenjamo perspektivo.
Toda ne glede na perspektivo izrekanja je formula zdaj lacanovska vel al-
ternativa. Lacan je vel definiral kot alternativo, kjer ti izbira enega elemen-
ta da ta element, medtem ko je izbira drugega elementa nemogoča in po-
meni izgubo obeh elementov izbire. Lacanov primer je ropar, ki v svojo žr-
Takšna pozicija je jasno razvidna iz citata iz Titovega govora na zasedanju CK ZKJ v Vjesniku
(24. 8., 3): »/Ž/elja Češkoslovaške da demokratizira svoj družbeni sistem in stopi na novo pot
/.../ je, obenem, negacija sistema, ki se drži starih pozicij in uporablja stare metode.« Na podob-
no pozicijo naletimo v naslovu članka: »Cilj vojaške intervencije je preprečiti družbeni napre-
dek v socialističnih državah.« Prva izjava pojasnjuje nujnost preseganja starega modela socia-
lizma z novim, medtem ko druga pojasnjuje nujnost nasilne reakcije starega modela na novi.
Da bi natančno pojasnili status in funkcijo označevalcev svoboda in demokracijo v ideološki
perspektivi, ki je zagovarjala okupacijo Češkoslovaške, bi morali izvesti dodatno primerjal-
no raziskavo sovjetskega tiska. Iz sekundarnih virov (citatov iz sovjetskih in časopisov dru-
gih držav, ki so sodelovale v okupaciji in prevodov Pravdinih člankov v jugoslovanskih časo-
pisih) lahko ugotovimo, da svoboda in demokracija ne predstavljata nečesa pozitivnega – za
razliko od jugoslovanskega in zahodnega tiska, kjer predstavljata tako vrednoti, za kateri si
je potrebno prizadevati kot opisa trenutne družbeno-politične ureditve. V sovjetskem tisku
svoboda in demokracija ne nastopata kot pojava z dejansko družbeno vsebino in sta predsta-
vljeni kot nekakšni dimni zavesi, ki ju uporabljajo ČS reformisti in zahodne sile z namenom
prikriti kontrarevolucijo na ČS. Sovjetski tisk torej ne kritizira svobode in demokracije kot
take (kot skupka pravic in svoboščin, ljudske participacije v političnem procesu ipd.), temveč
njuno ideološko rabo (oziroma zlorabo) v konkretnih zgodovinskih okoliščinah.
silen, birokratski. Ne glede na to, kakšna je odločitev, z odločitvijo za ene-
ga izgubimo drugi element. V našem primeru sta alternativi demokratič-
ni in napredni socializem na eni in avtoritaritaren in birokratski sociali-
zem na drugi strani. Omenjeni splošni topos v konkretni zgodovinski situ-
aciji okupacije Češkoslovaške v diskurzu jugoslovanskega tiska dobi nasle-
dnjo obliko: prihodnost socializma bo demokracija/napredek ali birokra-
tizem/avtoritarnost.63
Toda ne gre le za preprosto (ali svobodno) izbiro – zagovorniki obeh ele-
mentov obenem trdijo, da bo izbira nasprotnega elementa uničila sociali-
zem, medtem ko izbira pravega elementa predstavlja edino možnost ohra-
nitve socializma. Če upoštevamo še grozeče uničenje socializma, moramo
formulo odločitve razcepiti na dvoje in dodati obema deloma socializem
kot eno izmed možnih izbir. Z jugoslovanske perspektive torej formula iz-
gleda takole: ali socializem ali birokratizem, medtem ko s sovjetske per-
spektive izgleda takole: ali socializem ali svoboda in demokracija.64 Drugi
element v obeh formulah je lažni socializem po eni in resnični socializem
po drugi strani v ideološkem boju. Če obe formuli ponovno združimo, do-
bimo: ali resnični socializem ali lažni socializem, kjer je konkretna vsebina
in oblika resničnega in lažnega socializma odvisna od ideološke perspek-
tive, s katere formulo izrekamo in se spremeni če zamenjamo perspektivo.
Toda ne glede na perspektivo izrekanja je formula zdaj lacanovska vel al-
ternativa. Lacan je vel definiral kot alternativo, kjer ti izbira enega elemen-
ta da ta element, medtem ko je izbira drugega elementa nemogoča in po-
meni izgubo obeh elementov izbire. Lacanov primer je ropar, ki v svojo žr-
Takšna pozicija je jasno razvidna iz citata iz Titovega govora na zasedanju CK ZKJ v Vjesniku
(24. 8., 3): »/Ž/elja Češkoslovaške da demokratizira svoj družbeni sistem in stopi na novo pot
/.../ je, obenem, negacija sistema, ki se drži starih pozicij in uporablja stare metode.« Na podob-
no pozicijo naletimo v naslovu članka: »Cilj vojaške intervencije je preprečiti družbeni napre-
dek v socialističnih državah.« Prva izjava pojasnjuje nujnost preseganja starega modela socia-
lizma z novim, medtem ko druga pojasnjuje nujnost nasilne reakcije starega modela na novi.
Da bi natančno pojasnili status in funkcijo označevalcev svoboda in demokracijo v ideološki
perspektivi, ki je zagovarjala okupacijo Češkoslovaške, bi morali izvesti dodatno primerjal-
no raziskavo sovjetskega tiska. Iz sekundarnih virov (citatov iz sovjetskih in časopisov dru-
gih držav, ki so sodelovale v okupaciji in prevodov Pravdinih člankov v jugoslovanskih časo-
pisih) lahko ugotovimo, da svoboda in demokracija ne predstavljata nečesa pozitivnega – za
razliko od jugoslovanskega in zahodnega tiska, kjer predstavljata tako vrednoti, za kateri si
je potrebno prizadevati kot opisa trenutne družbeno-politične ureditve. V sovjetskem tisku
svoboda in demokracija ne nastopata kot pojava z dejansko družbeno vsebino in sta predsta-
vljeni kot nekakšni dimni zavesi, ki ju uporabljajo ČS reformisti in zahodne sile z namenom
prikriti kontrarevolucijo na ČS. Sovjetski tisk torej ne kritizira svobode in demokracije kot
take (kot skupka pravic in svoboščin, ljudske participacije v političnem procesu ipd.), temveč
njuno ideološko rabo (oziroma zlorabo) v konkretnih zgodovinskih okoliščinah.
