Page 140 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 140
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
alizma, temveč kot napad na socializem sam. Druga izjava temelji na Tito-
vem toposu in razkrije drugega akterja v izmenjavi udarcev med birokrat-
skim in naprednim socializmom. Okupacija je lahko bila težak udarec za
socializem, toda boj za samoupravljanje in demokracijo tako na Češkoslo-
vaškem kot v Jugoslaviji (tu gre identifikacija med Češkoslovaško in Jugo-
slavijo, ki jo lahko razberemo že iz »Akcijskega programa«, v drugo smer)
je prav tako težak udarec za birokratske sovražnike socializma: »Uporaba
sile v tem primeru le kaže v kako globoko krizo je padel državno-birokrat-
ski koncept socializma in obenem njegovo nemoč da se zoperstavi napre-
dnim in revolucionarneim gibanjem v svojem bloku.«49
Iz dosedaj navedenih primerov lahko jasno vidimo, kako mit socializ-
ma deluje nevtralno in obenem strukturira in omejuje dialog med različ-
nimi ideološkimi perspektivami znotraj sebe – v našem primeru mit soci-
alizma le postavlja teren in osnovne elemente polemike med naprednim in
birokratskim socializmom. Ta teren je boj za prihodnost socializma, med-
tem ko sta osnovna elementa socializem in njegov sovražnik. Obe naspro-
tni ideološki perspektivi napolnjujeta elementa z različnimi vsebinami in
jim dajeta različne pomene – tako je lahko sovražnik socializma tako pro-
gresivno gibanje na ČS kot okupacijske sile VP.
Obe strani v tem ideološkem dialogu – tako predstavniki naprednega
kot birokratskega socializma – se legitimizirata s pomočjo skupnega mita
socializma in obe poskušata zanikati ravno dejstvo, da si delita skupno mit-
sko podlago. Obe poskušata svojega nasprotnika izključiti iz skupnega ide-
ološkega horizonta in ga prikazati kot nesocialističnega. Vsaka izmed obeh
strani poskuša drugo izključiti iz mita socializma.50 V ideološki perspekti-
vi jugoslovanskega tiska je za okupatorje socializem le krinka za uvedbo av-
toritarnega in birokratskega režima (ki nima nič skupnega s sodobnim, hu-
manim in demokratičnim, socializmom), medtem ko za sovjetski tisk če-
škoslovaške reforme niso nič drugega kot krinka za kontrarevolucionarno
ukinitev socializma in uvedbo kapitalistične družbene ureditve.51
Borba, 24. 8., 16.
»Okupacija je v neposrednem nasprotju z bistvom in cilji socializma.« (Vjesnik, 26. 8., 2.)
»Vlade petih držav /.../ hočejo zadušiti demokratičen in human razvoj socializma na Češko-
slovaškem in v katerikoli drugi državi.« (Slobodna Dalmacija, 26. 8., 4.)
»Razvoj socializma se postavljajo nasproti sile birokratskega etatizma, ki zavirajo osvobaja-
nje dela in človeške osebnosti.« (Borba, 27. 8., 2.)
»/T/akšni postopki so globoko antisocialistični.« (Slobodna Dalmacija, 23.8., 3.)
V članku v Vjesniku (25. 8., 6) je uradno sovjetsko stališče o situaciji na ČS povzeto takole:
»/S/ocializem je ogrožen zaradi dejavnosti imperialistov in notranjih kontrarevolucionarnih
sil.«
alizma, temveč kot napad na socializem sam. Druga izjava temelji na Tito-
vem toposu in razkrije drugega akterja v izmenjavi udarcev med birokrat-
skim in naprednim socializmom. Okupacija je lahko bila težak udarec za
socializem, toda boj za samoupravljanje in demokracijo tako na Češkoslo-
vaškem kot v Jugoslaviji (tu gre identifikacija med Češkoslovaško in Jugo-
slavijo, ki jo lahko razberemo že iz »Akcijskega programa«, v drugo smer)
je prav tako težak udarec za birokratske sovražnike socializma: »Uporaba
sile v tem primeru le kaže v kako globoko krizo je padel državno-birokrat-
ski koncept socializma in obenem njegovo nemoč da se zoperstavi napre-
dnim in revolucionarneim gibanjem v svojem bloku.«49
Iz dosedaj navedenih primerov lahko jasno vidimo, kako mit socializ-
ma deluje nevtralno in obenem strukturira in omejuje dialog med različ-
nimi ideološkimi perspektivami znotraj sebe – v našem primeru mit soci-
alizma le postavlja teren in osnovne elemente polemike med naprednim in
birokratskim socializmom. Ta teren je boj za prihodnost socializma, med-
tem ko sta osnovna elementa socializem in njegov sovražnik. Obe naspro-
tni ideološki perspektivi napolnjujeta elementa z različnimi vsebinami in
jim dajeta različne pomene – tako je lahko sovražnik socializma tako pro-
gresivno gibanje na ČS kot okupacijske sile VP.
Obe strani v tem ideološkem dialogu – tako predstavniki naprednega
kot birokratskega socializma – se legitimizirata s pomočjo skupnega mita
socializma in obe poskušata zanikati ravno dejstvo, da si delita skupno mit-
sko podlago. Obe poskušata svojega nasprotnika izključiti iz skupnega ide-
ološkega horizonta in ga prikazati kot nesocialističnega. Vsaka izmed obeh
strani poskuša drugo izključiti iz mita socializma.50 V ideološki perspekti-
vi jugoslovanskega tiska je za okupatorje socializem le krinka za uvedbo av-
toritarnega in birokratskega režima (ki nima nič skupnega s sodobnim, hu-
manim in demokratičnim, socializmom), medtem ko za sovjetski tisk če-
škoslovaške reforme niso nič drugega kot krinka za kontrarevolucionarno
ukinitev socializma in uvedbo kapitalistične družbene ureditve.51
Borba, 24. 8., 16.
»Okupacija je v neposrednem nasprotju z bistvom in cilji socializma.« (Vjesnik, 26. 8., 2.)
»Vlade petih držav /.../ hočejo zadušiti demokratičen in human razvoj socializma na Češko-
slovaškem in v katerikoli drugi državi.« (Slobodna Dalmacija, 26. 8., 4.)
»Razvoj socializma se postavljajo nasproti sile birokratskega etatizma, ki zavirajo osvobaja-
nje dela in človeške osebnosti.« (Borba, 27. 8., 2.)
»/T/akšni postopki so globoko antisocialistični.« (Slobodna Dalmacija, 23.8., 3.)
V članku v Vjesniku (25. 8., 6) je uradno sovjetsko stališče o situaciji na ČS povzeto takole:
»/S/ocializem je ogrožen zaradi dejavnosti imperialistov in notranjih kontrarevolucionarnih
sil.«
