Page 134 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 134
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
je ponovno citat iz izjave, le da je tokrat ta izjava deklaracija Komunistič-
ne partije ČSSR in da je naslov »Branimo humani obraz socializma« na-
tisnjen brez narekovajev. Prisotnost in odsotnost tako drobnih jezikovnih
sredstev kot so narekovaji lahko označuje pomembno razliko v reprezenta-
ciji obeh izjav in vrednot, na katerih temeljita.29
V prvem primeru je uporaba narekovajev primer odkrite intertekstual-
nosti, »kjer so drugi teksti odkrito vključeni v tekst«30 oziroma, natanč-
neje, spete intertekstualnosti, »kjer je določen tekst jasno vsebovan znotraj
matrice drugega.«31 Borba ni le jasno označila, da je izjava vlad petih držav
»drug tekst«, ki ga niso napisali Borbini novinarji – z uporabo narekova-
jev, ki v tem primeru niso bili nujno potrebni, se je tudi distancirala od ci-
tiranega teksta in torej reprezentirala tekst izjave kot nekaj tujega vredno-
tam, za katere se Borba zavzema in kot nekaj, s čimer se časopis ne strinja.
Odsotnost narekovajev v primeru druge izjave pomeni ravno nasprotno.
Ker je ni jasno označila kot »drug tekst«, je Borba izjavo KP ČSSR spre-
jela kot svojo in jo prepoznala kot resnično. Izjava KP ČSSR je predstavlje-
na kot resnična – Borba ne dvomi o tem, da je odpor Češkoslovaške v re-
snici obramba humanega obraza socializma, medtem ko je izjava vlad pe-
tih držav predstavljena kot relativna, kot izraz partikularne perspektive in
kot taka ne nujno resnična.
V primerih intertekstualnosti, ko en tekst tvori del drugega, lahko loči-
mo med tem, kar Fairclough,32 sledeč Bahtinu in Kristevi, imenuje verti-
kalna in horizontalna intertekstualnost. Vertikalna intertekstualnost po-
meni situacijo v diskurzu ko osnovni tekst predstavlja kontekst za drugi
tekst (za razliko od horizontalne intertekstualnosti, kjer se teksta zapore-
dno izmenjujeta, kot v primeru pogovora med dvema osebama). Borba je,
ko je poročala o okupaciji ČS, uporabljala vertikalno intertekstualnost kot
sredstvo vključevanja citatov iz Pravde, ki je bila, znotraj Borbinega diskur-
za, glavna protagonistka uradnega sistema vrednot Sovjetske zveze. Ene-
mu izmed člankov, ki so povzemali in citirali Pravdo, je naslov: »‘Pravda‘:
Dva dodatna primera te diskurzivne strategije sta dva naslova iz Slobodne Dalmacije (25. 8.,
6): »’Zaskrbljujoče‘ stališče romunskega vodstva« (kjer članek komentira reprezentacijo ro-
munske kritike okupacije v madžarskem tisku) in »’Kontrarevolucionarni izpadi‘« (kjer se
članek ukvarja z reprezentacijo ljudskega odpora na Češkoslovaškem v tisku NDR). Na isti
strani Slobodne Dalmacije je naslov »Zlonamerno izkrivljanje dejstev« (brez narekovajev),
kjer članek povzema odziv radia Svobodna Praga na reprezentacijo okupacije v osrednjem
sovjetskem časopisu Pravda.
N. Fairclough, n. d., 117.
N. d., 118 (oba citata prevedel P. K.).
N. d., 103.
je ponovno citat iz izjave, le da je tokrat ta izjava deklaracija Komunistič-
ne partije ČSSR in da je naslov »Branimo humani obraz socializma« na-
tisnjen brez narekovajev. Prisotnost in odsotnost tako drobnih jezikovnih
sredstev kot so narekovaji lahko označuje pomembno razliko v reprezenta-
ciji obeh izjav in vrednot, na katerih temeljita.29
V prvem primeru je uporaba narekovajev primer odkrite intertekstual-
nosti, »kjer so drugi teksti odkrito vključeni v tekst«30 oziroma, natanč-
neje, spete intertekstualnosti, »kjer je določen tekst jasno vsebovan znotraj
matrice drugega.«31 Borba ni le jasno označila, da je izjava vlad petih držav
»drug tekst«, ki ga niso napisali Borbini novinarji – z uporabo narekova-
jev, ki v tem primeru niso bili nujno potrebni, se je tudi distancirala od ci-
tiranega teksta in torej reprezentirala tekst izjave kot nekaj tujega vredno-
tam, za katere se Borba zavzema in kot nekaj, s čimer se časopis ne strinja.
Odsotnost narekovajev v primeru druge izjave pomeni ravno nasprotno.
Ker je ni jasno označila kot »drug tekst«, je Borba izjavo KP ČSSR spre-
jela kot svojo in jo prepoznala kot resnično. Izjava KP ČSSR je predstavlje-
na kot resnična – Borba ne dvomi o tem, da je odpor Češkoslovaške v re-
snici obramba humanega obraza socializma, medtem ko je izjava vlad pe-
tih držav predstavljena kot relativna, kot izraz partikularne perspektive in
kot taka ne nujno resnična.
V primerih intertekstualnosti, ko en tekst tvori del drugega, lahko loči-
mo med tem, kar Fairclough,32 sledeč Bahtinu in Kristevi, imenuje verti-
kalna in horizontalna intertekstualnost. Vertikalna intertekstualnost po-
meni situacijo v diskurzu ko osnovni tekst predstavlja kontekst za drugi
tekst (za razliko od horizontalne intertekstualnosti, kjer se teksta zapore-
dno izmenjujeta, kot v primeru pogovora med dvema osebama). Borba je,
ko je poročala o okupaciji ČS, uporabljala vertikalno intertekstualnost kot
sredstvo vključevanja citatov iz Pravde, ki je bila, znotraj Borbinega diskur-
za, glavna protagonistka uradnega sistema vrednot Sovjetske zveze. Ene-
mu izmed člankov, ki so povzemali in citirali Pravdo, je naslov: »‘Pravda‘:
Dva dodatna primera te diskurzivne strategije sta dva naslova iz Slobodne Dalmacije (25. 8.,
6): »’Zaskrbljujoče‘ stališče romunskega vodstva« (kjer članek komentira reprezentacijo ro-
munske kritike okupacije v madžarskem tisku) in »’Kontrarevolucionarni izpadi‘« (kjer se
članek ukvarja z reprezentacijo ljudskega odpora na Češkoslovaškem v tisku NDR). Na isti
strani Slobodne Dalmacije je naslov »Zlonamerno izkrivljanje dejstev« (brez narekovajev),
kjer članek povzema odziv radia Svobodna Praga na reprezentacijo okupacije v osrednjem
sovjetskem časopisu Pravda.
N. Fairclough, n. d., 117.
N. d., 118 (oba citata prevedel P. K.).
N. d., 103.
