Page 136 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 136
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
gre za odzive ljudi na ulici, delavcev ali političnega vrha. V poročilu o mno-
žičnih protestih proti okupaciji Češkoslovaške v Beogradu36 piše: »Zveza
komunistov Jugoslavije in naša socialistična skupnost smo se vedno bori-
li za svobodo in neodvisnost narodov, za enako in demokratično sodelova-
nje med vsemi državami in vsemi narodi sveta.« V istem članku najdemo
tudi omembo drugega, nasprotnega sistema vrednot: »Očitno je, da je to,
kar se dogaja, poskus ustaviti prenovo Češkoslovaške socialistične družbe.
Kar se dogaja je torej pomoč in vzpodbuda konservativnim, birokratskim
silam, ki ustavljajo demokratičen razvoj na Češkoslovaškem in državo vra-
čajo na že bankrotirano pot.« Situacija na ČS je predstavljena kot spopad
med konservativnimi in birokratskimi silami na eni ter naprednimi in de-
mokratičnimi na drugi strani, kjer sovjetski tisk in politični vrh podpirata
prve, medtem ko jugoslovanski tisk in politiki podpirajo druge.
Sistemi vrednot temeljijo na različnih ideoloških perspektivah. Upora-
ba prve osebe množine v »naša socialistična skupnost« predpostavlja za-
mišljeni mi,37 skupnost, ki jo konstitutirajo in reproducirajo ideološki ritu-
ali.38 Uporaba in ponavljanje ustaljenih novinarskih fraz je eden izmed ide-
oloških ritualov in kot ugotavlja Anderson39 imajo tisk in množični me-
diji nasploh poglavitno vlogo pri konstituciji zamišljenih skupnosti. Zno-
traj teh skupnosti ideologija deluje kot družbena vez.40 Z nanašanjem na
skupnost, kateri vsi pripadamo, so določene vrednote pripisane vsem po-
sameznikom, ki se prepoznavajo kot del »mi«. V našem primeru so bral-
ci, z Althusserjevimi besedami, interpelirani kot člani »naše socialistične
skupnosti«.41
V drugem delu navedenega primera lahko najdemo še en ideološki me-
hanizem – sklicevanje na očitnost42 brez navajanja dokazov zanjo. Ideolo-
ške izjave tipa »očitno je, da« ne povedo zakaj je nekaj očitno, gotovo ali
resnično. Deklaracija »očitno je« deluje kot dokaz oziroma kot nadome-
stek dokaza. V našem primeru trditev, da je nekaj očitno predhodi razkri-
tju stanja (»poskus ustaviti preporod Češkoslovaške«). Akterji so vključe-
ni šele kasneje (»konservativne in birokratske sile«). Razlaga pride pred
Vjesnik, 24. 8., 3.
Benedict Anderson, Imagined Communities: Reflections on the Origin and Spread of Nationa-
lism, London 2006.
Louis Althusser, Ideologija in ideološki aparati države, v: Zoja Skušek-Močnik (ur.), Ideologi-
ja in estetski učinek, Ljubljana 1980, 68–72.
N. d.
Rastko Močnik, 3 teorije: Ideologija, nacija, institucija, Ljubljana 1999, 5–69.
L. Althusser, n. d., 72–77.
N. d., 73–74.
gre za odzive ljudi na ulici, delavcev ali političnega vrha. V poročilu o mno-
žičnih protestih proti okupaciji Češkoslovaške v Beogradu36 piše: »Zveza
komunistov Jugoslavije in naša socialistična skupnost smo se vedno bori-
li za svobodo in neodvisnost narodov, za enako in demokratično sodelova-
nje med vsemi državami in vsemi narodi sveta.« V istem članku najdemo
tudi omembo drugega, nasprotnega sistema vrednot: »Očitno je, da je to,
kar se dogaja, poskus ustaviti prenovo Češkoslovaške socialistične družbe.
Kar se dogaja je torej pomoč in vzpodbuda konservativnim, birokratskim
silam, ki ustavljajo demokratičen razvoj na Češkoslovaškem in državo vra-
čajo na že bankrotirano pot.« Situacija na ČS je predstavljena kot spopad
med konservativnimi in birokratskimi silami na eni ter naprednimi in de-
mokratičnimi na drugi strani, kjer sovjetski tisk in politični vrh podpirata
prve, medtem ko jugoslovanski tisk in politiki podpirajo druge.
Sistemi vrednot temeljijo na različnih ideoloških perspektivah. Upora-
ba prve osebe množine v »naša socialistična skupnost« predpostavlja za-
mišljeni mi,37 skupnost, ki jo konstitutirajo in reproducirajo ideološki ritu-
ali.38 Uporaba in ponavljanje ustaljenih novinarskih fraz je eden izmed ide-
oloških ritualov in kot ugotavlja Anderson39 imajo tisk in množični me-
diji nasploh poglavitno vlogo pri konstituciji zamišljenih skupnosti. Zno-
traj teh skupnosti ideologija deluje kot družbena vez.40 Z nanašanjem na
skupnost, kateri vsi pripadamo, so določene vrednote pripisane vsem po-
sameznikom, ki se prepoznavajo kot del »mi«. V našem primeru so bral-
ci, z Althusserjevimi besedami, interpelirani kot člani »naše socialistične
skupnosti«.41
V drugem delu navedenega primera lahko najdemo še en ideološki me-
hanizem – sklicevanje na očitnost42 brez navajanja dokazov zanjo. Ideolo-
ške izjave tipa »očitno je, da« ne povedo zakaj je nekaj očitno, gotovo ali
resnično. Deklaracija »očitno je« deluje kot dokaz oziroma kot nadome-
stek dokaza. V našem primeru trditev, da je nekaj očitno predhodi razkri-
tju stanja (»poskus ustaviti preporod Češkoslovaške«). Akterji so vključe-
ni šele kasneje (»konservativne in birokratske sile«). Razlaga pride pred
Vjesnik, 24. 8., 3.
Benedict Anderson, Imagined Communities: Reflections on the Origin and Spread of Nationa-
lism, London 2006.
Louis Althusser, Ideologija in ideološki aparati države, v: Zoja Skušek-Močnik (ur.), Ideologi-
ja in estetski učinek, Ljubljana 1980, 68–72.
N. d.
Rastko Močnik, 3 teorije: Ideologija, nacija, institucija, Ljubljana 1999, 5–69.
L. Althusser, n. d., 72–77.
N. d., 73–74.