Page 141 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 141
»Napredni« proti »birokratskemu« socializmu
Obe ideološki perspektivi imata druga drugo za lažni socializem in
predstavljata sami sebe kot resnični socializem. Cilj njunih vzajemnih kri-
tik je razkriti lažnost trditev druge strani in jo tako izključiti iz mita soci-
alizma. Zastavek njunega spopada je kateri izmed njiju bo uspelo inavgu-
rirati svojo reprezentacijo socializma kot edino resnično in pravilno repre-
zentacijo.52 Gre za boj med dvema režimoma resnice53 oziroma dvema re-
sničnostnima programoma,54 dvema sistemoma diskurzivnih mehanizmov
in strategij, namenjenih regulaciji, organizaciji in distribuciji določene ve-
dnosti in predstavljanju te vednosti kot resnične.55
Metafori o težkem udarcu nasprotuje nasprotna metafora, ki vzpostavlja
nasprotni topos, izražen v Pravdini trditvi, da je »akcija petih držav izraz
velike skrbi za zaščito socializma.«56 Težak udarec socializmu proti veli-
ki srbi za socializem – to sta zgoščena povzetka obeh ideoloških pozicij, ki
sta se leta 1968 znotraj mita socializma bili boj za pravilno in resnično re-
prezentacijo okupacije ČS. Jugoslovanski časopisi so prikazovali okupator-
je kot »nasilne«57 in »brutalne«,58 kot agresorje59 in kot »grožnjo miru«
.60 S tem so igrali na še en klasičen marxistični topos – »prihodnost člove-
štva bo socializem ali barbarstvo.«61 Ta topos je formuliran v obliki eksklu-
zivne alternative ali-ali. Ne moremo imeti obojega, izbrati moramo enega
izmed obeh elementov. Prvi je predstavljen pozitivno, s pomočjo pridevni-
kov kot so human, demokratičen, napreden, drugi pa negativno, s pomočjo
pejorativnih atributov62 – slabšalnih pridevnikov kot so stalinističen, na-
P. Bourdieu, n. d., 175–180.
Michel Foucault, Vednost – oblast – subject, Ljubljana 1991, 57–77.
Paul Veyne, So Grki verjeli v svoje mite? Ljubljana 1998, 86–104.
Daljši citat iz Dela (21. 8., druga posebna izdaja, 1) je dober primer boja med dvema režimo-
ma resnice: »V frazi, ki jo uporabljajo napadalci – »zaskrbljenost za socializem v ČSSR« –
je mnogo resnice. Samo drugačne, kot jo oni prikazujejo. Resnica je, da so zaskrbljeni zaradi
notranjega razvoja v ČSSR po letošnjem januarju, kajti Češkoslovaška partija je ob popolni
podpori vsega ljudstva krenila po poti izgradnje bolj učinkovitejšega, bolj humanega, bolj de-
mokratičnega socializma. Strah pred »okužbo« iz ČSSR je glavni razlog, ki je pripeljal do
intervencije, kajti tisti, ki si lastijo monopol nad socializmom, nočejo in ne morejo dopustili,
da bi socializem kje lahko pokazal drugačen, boljši obraz od tistega, ki mu ga dajejo oni.« V
tem primeru gre za eksplicitne trditve o resnici, ki so postavljene nasproti trditvam o resnici
nasprotne strani, ki so predstavljene kot lažne.
Borba, 22. 8., 5.
Slobodna Dalmacija, 26. 8., 3; 22. 8., 2.
SD, 24. 8., 3.
SD, 24. 8., 1.
SD, 22. 8., 4.
Rosa Luxemburg, Kaj hoče Spartakova zveza? v: Izbrani spisi, Ljubljana 1977, 827.
Ruth Wodak, Rudolf de Cillia, Martin Reisigl in Karin Liebhart, The Discursive Constructi-
on of National Identity, Edinburgh 1999, 42.
Obe ideološki perspektivi imata druga drugo za lažni socializem in
predstavljata sami sebe kot resnični socializem. Cilj njunih vzajemnih kri-
tik je razkriti lažnost trditev druge strani in jo tako izključiti iz mita soci-
alizma. Zastavek njunega spopada je kateri izmed njiju bo uspelo inavgu-
rirati svojo reprezentacijo socializma kot edino resnično in pravilno repre-
zentacijo.52 Gre za boj med dvema režimoma resnice53 oziroma dvema re-
sničnostnima programoma,54 dvema sistemoma diskurzivnih mehanizmov
in strategij, namenjenih regulaciji, organizaciji in distribuciji določene ve-
dnosti in predstavljanju te vednosti kot resnične.55
Metafori o težkem udarcu nasprotuje nasprotna metafora, ki vzpostavlja
nasprotni topos, izražen v Pravdini trditvi, da je »akcija petih držav izraz
velike skrbi za zaščito socializma.«56 Težak udarec socializmu proti veli-
ki srbi za socializem – to sta zgoščena povzetka obeh ideoloških pozicij, ki
sta se leta 1968 znotraj mita socializma bili boj za pravilno in resnično re-
prezentacijo okupacije ČS. Jugoslovanski časopisi so prikazovali okupator-
je kot »nasilne«57 in »brutalne«,58 kot agresorje59 in kot »grožnjo miru«
.60 S tem so igrali na še en klasičen marxistični topos – »prihodnost člove-
štva bo socializem ali barbarstvo.«61 Ta topos je formuliran v obliki eksklu-
zivne alternative ali-ali. Ne moremo imeti obojega, izbrati moramo enega
izmed obeh elementov. Prvi je predstavljen pozitivno, s pomočjo pridevni-
kov kot so human, demokratičen, napreden, drugi pa negativno, s pomočjo
pejorativnih atributov62 – slabšalnih pridevnikov kot so stalinističen, na-
P. Bourdieu, n. d., 175–180.
Michel Foucault, Vednost – oblast – subject, Ljubljana 1991, 57–77.
Paul Veyne, So Grki verjeli v svoje mite? Ljubljana 1998, 86–104.
Daljši citat iz Dela (21. 8., druga posebna izdaja, 1) je dober primer boja med dvema režimo-
ma resnice: »V frazi, ki jo uporabljajo napadalci – »zaskrbljenost za socializem v ČSSR« –
je mnogo resnice. Samo drugačne, kot jo oni prikazujejo. Resnica je, da so zaskrbljeni zaradi
notranjega razvoja v ČSSR po letošnjem januarju, kajti Češkoslovaška partija je ob popolni
podpori vsega ljudstva krenila po poti izgradnje bolj učinkovitejšega, bolj humanega, bolj de-
mokratičnega socializma. Strah pred »okužbo« iz ČSSR je glavni razlog, ki je pripeljal do
intervencije, kajti tisti, ki si lastijo monopol nad socializmom, nočejo in ne morejo dopustili,
da bi socializem kje lahko pokazal drugačen, boljši obraz od tistega, ki mu ga dajejo oni.« V
tem primeru gre za eksplicitne trditve o resnici, ki so postavljene nasproti trditvam o resnici
nasprotne strani, ki so predstavljene kot lažne.
Borba, 22. 8., 5.
Slobodna Dalmacija, 26. 8., 3; 22. 8., 2.
SD, 24. 8., 3.
SD, 24. 8., 1.
SD, 22. 8., 4.
Rosa Luxemburg, Kaj hoče Spartakova zveza? v: Izbrani spisi, Ljubljana 1977, 827.
Ruth Wodak, Rudolf de Cillia, Martin Reisigl in Karin Liebhart, The Discursive Constructi-
on of National Identity, Edinburgh 1999, 42.
