Page 133 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 133
»Napredni« proti »birokratskemu« socializmu
ni glavni doktrini Jugoslavije v mednarodni politiki sta bili namreč miro-
ljubna koeksistenca in pravica vsakega naroda do samoodločbe.26
V drugačnem družbenem kontekstu in ob drugačni ideološki podlagi bi
bila tudi moralna vrednost takšne reprezentacije družbenih akterjev dru-
gačna. Da bi upravičili okupacijo, so vlade petih držav VP podale izjavo (ci-
tirano v Borbi, 24. 8., 3), v kateri so uporabile glagol pomagati namesto za-
sesti, napasti ali okupirati. V izjavi so vlade petih držav trdile da »so se od-
zvale na klic na pomoč partije in državnega vodstva Češkoslovaške.« Če
je takšna izjava podana znotraj političnega konteksta sovjetske doktrine o
omejeni suverenosti27 in znotraj družbenega konteksta, v katerem so do-
minantne vrednote povezane z ohranjanjem socialističnega reda za vsako
ceno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi; in če je vez med obema akterjema
glagol pomagati, potem je aktiven družbeni akter reprezentiran pozitivno,
medtem ko je pasivni akter prikazan negativno, kot nekdo, ki je napravil
napako, ki jo mora nekdo drug popraviti. Za opis »napak« Češkoslovaške
in da bi upravičil »pomoč« je sovjetski in tisk ostalih štirih držav upora-
bljal pridevnike kot so imperialističen ali kontrarevolucionaren.
Če primerjamo obe izjavi, lahko vidimo, da v njiju potekata dva konflik-
ta na dveh različnih ravneh: realen dogodek, tj. konflikt med vojsko VP in
ljudstvom ČS (dvema družbenima akterjema) in konflikt med dvema na-
sprotnima reprezentacijama tega dogodka, ki temeljita na dveh nasprotnih
sistemih vrednot. Jugoslovanski časopisi so predstavljali okupacijo na dolo-
čen način in se obenem borili proti nasprotni reprezentaciji istega dogodka
v časopisih držav, ki so napadle Češkoslovaško.28 Oglejmo si nekaj diskur-
zivnih strategij, ki jih je v boju proti nasprotnim reprezentacijam okupaci-
je uporabljal jugoslovanski tisk.
V drugem primeru zgoraj je Borba ponatisnila celotno izjavo vlad petih
držav v obliki dobesednega navedka. Nič ji ni bilo odvzeto ali dodano –
razen naslova. Tudi naslov sam je citat, vzet iz izjave: »’Razredni bratje so
vam prišli na pomoč‘.« Edini dodatek k naslovu in tudi edina Borbina in-
tervencija v izvirni tekst izjave so narekovaji, ki so dodani naslovu. Čeprav
je dajanje citatov v narekovaje običajen postopek, to ne drži vedno kadar so
citati obenem časopisni naslovi. Na naslednji strani iste številke Borbe je še
ena uradna izjava za javnost, ki je ponovno citirana v celoti in katere naslov
M. Tripalo, n. d., 97–121.
J. Pirjevec, n. d., 262–281.
Jugoslovanski časopisi so citirali in celo ponatiskovali mnogo člankov iz sovjetskega in neka-
tere iz tiska NDR, Madžarske, Bolgarije in Poljske. Poskusi upravičenja okupacije so bili de-
ležni velike pozornosti.
ni glavni doktrini Jugoslavije v mednarodni politiki sta bili namreč miro-
ljubna koeksistenca in pravica vsakega naroda do samoodločbe.26
V drugačnem družbenem kontekstu in ob drugačni ideološki podlagi bi
bila tudi moralna vrednost takšne reprezentacije družbenih akterjev dru-
gačna. Da bi upravičili okupacijo, so vlade petih držav VP podale izjavo (ci-
tirano v Borbi, 24. 8., 3), v kateri so uporabile glagol pomagati namesto za-
sesti, napasti ali okupirati. V izjavi so vlade petih držav trdile da »so se od-
zvale na klic na pomoč partije in državnega vodstva Češkoslovaške.« Če
je takšna izjava podana znotraj političnega konteksta sovjetske doktrine o
omejeni suverenosti27 in znotraj družbenega konteksta, v katerem so do-
minantne vrednote povezane z ohranjanjem socialističnega reda za vsako
ceno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi; in če je vez med obema akterjema
glagol pomagati, potem je aktiven družbeni akter reprezentiran pozitivno,
medtem ko je pasivni akter prikazan negativno, kot nekdo, ki je napravil
napako, ki jo mora nekdo drug popraviti. Za opis »napak« Češkoslovaške
in da bi upravičil »pomoč« je sovjetski in tisk ostalih štirih držav upora-
bljal pridevnike kot so imperialističen ali kontrarevolucionaren.
Če primerjamo obe izjavi, lahko vidimo, da v njiju potekata dva konflik-
ta na dveh različnih ravneh: realen dogodek, tj. konflikt med vojsko VP in
ljudstvom ČS (dvema družbenima akterjema) in konflikt med dvema na-
sprotnima reprezentacijama tega dogodka, ki temeljita na dveh nasprotnih
sistemih vrednot. Jugoslovanski časopisi so predstavljali okupacijo na dolo-
čen način in se obenem borili proti nasprotni reprezentaciji istega dogodka
v časopisih držav, ki so napadle Češkoslovaško.28 Oglejmo si nekaj diskur-
zivnih strategij, ki jih je v boju proti nasprotnim reprezentacijam okupaci-
je uporabljal jugoslovanski tisk.
V drugem primeru zgoraj je Borba ponatisnila celotno izjavo vlad petih
držav v obliki dobesednega navedka. Nič ji ni bilo odvzeto ali dodano –
razen naslova. Tudi naslov sam je citat, vzet iz izjave: »’Razredni bratje so
vam prišli na pomoč‘.« Edini dodatek k naslovu in tudi edina Borbina in-
tervencija v izvirni tekst izjave so narekovaji, ki so dodani naslovu. Čeprav
je dajanje citatov v narekovaje običajen postopek, to ne drži vedno kadar so
citati obenem časopisni naslovi. Na naslednji strani iste številke Borbe je še
ena uradna izjava za javnost, ki je ponovno citirana v celoti in katere naslov
M. Tripalo, n. d., 97–121.
J. Pirjevec, n. d., 262–281.
Jugoslovanski časopisi so citirali in celo ponatiskovali mnogo člankov iz sovjetskega in neka-
tere iz tiska NDR, Madžarske, Bolgarije in Poljske. Poskusi upravičenja okupacije so bili de-
ležni velike pozornosti.
