Page 135 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 135
»Napredni« proti »birokratskemu« socializmu
Akcija petih držav je ‚dokaz velike skrbi za zaščito socializma‘«33 Članek
ni popoln ponatis članka iz Pravde, a vsebuje veliko neposrednih citatov, ki
so med seboj povezani s pisanjem Borbinega novinarja. Narekovaji v naslo-
vu imajo isto funkcijo kot v primerih zgoraj – izražajo dvom v resničnost
Pravdinih trditev o »veliki zaskrbljenosti za zaščito socializma«.
Članek je natisnjen na strani v Borbi, ki je namenjena odzivom na oku-
pacijo Češkoslovaške v svetu. Drugi članki na tej strani prinašajo poročila
o protestih in kritikah okupacije iz ZDA, Francije, Velike Britanije, Italije,
Zahodne Nemčije, Danske in Belgije. Vključitev širokega razpona kritik in
obsodb okupacije predstavlja kontekst Pravdinim poskusom njenega upra-
vičenja. V tem kontekstu lahko bralci berejo Pravdine trditve le kot ironič-
ne, kot nekaj, kar je v očitnem nasprotju z resnično situacijo in »objektiv-
nimi« dejstvi (dejstvi, ki jih kot objektivna vzpostavlja kontekst).
Biti ironičen po Ducrotu34 pomeni izjaviti nekaj, kar je očitno neresnič-
no glede na to, kar v dani situaciji velja za resnično. Uspeh ironične izjave
je odvisen od bralčeve (ali poslušalčeve) zmožnosti prepoznati njeno nere-
sničnost.35 V našem primeru to zmožnost prepoznave neresničnosti ironič-
ne izjave zagotavlja kontekst oziroma vsi ostali članki na isti strani kot je
Pravdin članek. Kontekst predstavlja okupacijo kot vojaški napad, kršitev
mednarodnega prava in destabilizacijo mednarodnega miru. V takšnem
kontekstu lahko beremo Pravdine izjave – kot je »intervencijo bodo pod-
prli vsi, ki imajo radi mir« – le kot ironične in to ironične v zelo neprimer-
nih okoliščinah (Češkoslovaška je izgubila svojo suverenost, njeni državlja-
ni umirajo). Ironizacija Pravdinega diskurza s pomočjo vertikalne inter-
tekstualnosti predstavlja vrednosti sistem, na katerem temeljijo Pravdina
upravičevanja okupacije, v zelo negativni luči.
Reprezentacija okupacije kot krize
Že prej smo ugotovili, da je jugoslovanski tisk predstavljal okupacijo kot
konflikt med dvema sistemoma vrednot. Prvi sistem, s katerim se je identi-
ficiral jugoslovanski tisk, vsebuje svobodo, nacionalno neodvisnost, demo-
kracijo in družbeni napredek. Vse te vrednote so mnogokrat omenjene v
člankih, ki poročajo o odzivih na okupacijo v Jugoslaviji, ne glede na to, ali
Borba, 22. 8., 5.
Oswald Ducrot, Izrekanje in izrečeno, Ljubljana 1988, 209–212.
V enem izmed člankov v Slobodni Dalmaciji (25. 8., 6) je sama beseda pravda (resnica po ru-
sko) predmet zelo neposredne in eksplicitne ironizacije. Naslov članka je »‘Pravda’ proti re-
snici«, kar implicira, da ime časopisa ne ustreza njegovi vsebini. Tema članka je Pravdina re-
prezentacija izrednega kongresa KP ČSSR kot ilegalnega, kar zanikajo ostali članki v isti
številki Slobodne Dalmacije.
Akcija petih držav je ‚dokaz velike skrbi za zaščito socializma‘«33 Članek
ni popoln ponatis članka iz Pravde, a vsebuje veliko neposrednih citatov, ki
so med seboj povezani s pisanjem Borbinega novinarja. Narekovaji v naslo-
vu imajo isto funkcijo kot v primerih zgoraj – izražajo dvom v resničnost
Pravdinih trditev o »veliki zaskrbljenosti za zaščito socializma«.
Članek je natisnjen na strani v Borbi, ki je namenjena odzivom na oku-
pacijo Češkoslovaške v svetu. Drugi članki na tej strani prinašajo poročila
o protestih in kritikah okupacije iz ZDA, Francije, Velike Britanije, Italije,
Zahodne Nemčije, Danske in Belgije. Vključitev širokega razpona kritik in
obsodb okupacije predstavlja kontekst Pravdinim poskusom njenega upra-
vičenja. V tem kontekstu lahko bralci berejo Pravdine trditve le kot ironič-
ne, kot nekaj, kar je v očitnem nasprotju z resnično situacijo in »objektiv-
nimi« dejstvi (dejstvi, ki jih kot objektivna vzpostavlja kontekst).
Biti ironičen po Ducrotu34 pomeni izjaviti nekaj, kar je očitno neresnič-
no glede na to, kar v dani situaciji velja za resnično. Uspeh ironične izjave
je odvisen od bralčeve (ali poslušalčeve) zmožnosti prepoznati njeno nere-
sničnost.35 V našem primeru to zmožnost prepoznave neresničnosti ironič-
ne izjave zagotavlja kontekst oziroma vsi ostali članki na isti strani kot je
Pravdin članek. Kontekst predstavlja okupacijo kot vojaški napad, kršitev
mednarodnega prava in destabilizacijo mednarodnega miru. V takšnem
kontekstu lahko beremo Pravdine izjave – kot je »intervencijo bodo pod-
prli vsi, ki imajo radi mir« – le kot ironične in to ironične v zelo neprimer-
nih okoliščinah (Češkoslovaška je izgubila svojo suverenost, njeni državlja-
ni umirajo). Ironizacija Pravdinega diskurza s pomočjo vertikalne inter-
tekstualnosti predstavlja vrednosti sistem, na katerem temeljijo Pravdina
upravičevanja okupacije, v zelo negativni luči.
Reprezentacija okupacije kot krize
Že prej smo ugotovili, da je jugoslovanski tisk predstavljal okupacijo kot
konflikt med dvema sistemoma vrednot. Prvi sistem, s katerim se je identi-
ficiral jugoslovanski tisk, vsebuje svobodo, nacionalno neodvisnost, demo-
kracijo in družbeni napredek. Vse te vrednote so mnogokrat omenjene v
člankih, ki poročajo o odzivih na okupacijo v Jugoslaviji, ne glede na to, ali
Borba, 22. 8., 5.
Oswald Ducrot, Izrekanje in izrečeno, Ljubljana 1988, 209–212.
V enem izmed člankov v Slobodni Dalmaciji (25. 8., 6) je sama beseda pravda (resnica po ru-
sko) predmet zelo neposredne in eksplicitne ironizacije. Naslov članka je »‘Pravda’ proti re-
snici«, kar implicira, da ime časopisa ne ustreza njegovi vsebini. Tema članka je Pravdina re-
prezentacija izrednega kongresa KP ČSSR kot ilegalnega, kar zanikajo ostali članki v isti
številki Slobodne Dalmacije.
