Page 139 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 139
»Napredni« proti »birokratskemu« socializmu
Metafora »težak udarec« predpostavlja da je socializem vpleten v boj in
da ima sovražnika. V tem boju je socializem, po Titovi in interpretacijah
drugih legitimnih govorcev,47 na robu poraza. Izid krize bo odločujoč za
preživetje in nadaljnji razvoj socializma. To je tisto, kar odločilno razlikuje
okupacijo Češkoslovaške od ostalih primerljivih dogodkov, ki so se dogaja-
li istočasno in so bili v jugoslovanskem tisku marginalizirani zaradi inten-
zivnega poročanja o okupaciji. Vietnam, Biafra in Palestina so bili vsi me-
sta intenzivnih in pomembnih vojaških in političnih konfliktov, a v nobe-
nem od njih ni bila na kocki usoda socializma.
Socializem je bil, poleg družbeno-političnega sistema, leta 1968 tudi mit
v pomenu, ki ga je temu konceptu dal Močnik.48 Po Močniku je mit ambi-
valenten in ne preferira nobene posebne interpretacije samega sebe. Ravno
nasprotno, mit predstavlja skupen vir in skupno podlago za množico raz-
ličnih interpretacij, za katere predstavlja najmanjši skupni imenovalec. To
velja tudi za tiste interpretacije mita, ki so ena z drugo v antagonističnem
razmerju. Obenem mit tudi postavlja meje in osnovno strukturo svojih in-
terpretacij. Deluje kot nevtralen teren in skupna podlaga za dialog med
različnimi ideološkimi perspektivami. V našem primeru je bil ta ideolo-
ški dialog antagonističen in je potekal v obliki boja med dvema nasprotni-
ma ideološkima perspektivama, ki sta obe govorili v imenu socializma. V
diskurzu jugoslovanskega tiska je bil dialog med njima enostranski. Teksti,
ki so izražali odobravanje okupacije, so bili vzeti iz svojega izvirnega kon-
teksta (ta je bil običajno Pravda ali kak drug časopis iz držav, ki so sodelo-
vale pri okupaciji) in uporabljeni znotraj konteksta jugoslovanskih časopi-
sov, za namene posredne (kot v primeru ironizacije Pravdinih izjav) ali ne-
posredne kritike.
»Na Češkoslovaškem so v nevarnosti pozicije birokratizma, ne socializ-
ma« in »boj za samoupravljanje je najtežji udarec birokratizmu in staliniz-
mu« sta dva primera neposredne kritike. Obe izjavi sta vzeti iz govorov na
izrednem kongresu CK ZKJ, ki so bili objavljeni v Borbi (25.8., str. 3). Obe
izjavi temeljita na bralčevi prepoznavi okupacije kot boja za prihodnost so-
cializma in obe vsebujeta skrito predpostavko da je socializem željeni druž-
beni red (za »mi«, na katerega se izjavi naslavljata) in da se je zanj vredno
boriti. Prva izjava je neposreden odziv na obrambe okupacije kot zaščite so-
cializma pred sovražniki. Smer interpretacije, ki je predmet kritike, je v iz-
javi obrnjena – okupacija je predstavljena ne kot napad na sovražnike soci-
Pierre Bourdieu, Language and Symbolic Power, Cambridge 1997, 45–46.
Rastko Močnik, Mit v teoriji ideologije, v: Paul Veyne, So Grki verjeli v svoje mite? Ljubljana
1998, 220–255; Julija Primic v slovenski književni vedi, Ljubljana 2006, 1–23.
Metafora »težak udarec« predpostavlja da je socializem vpleten v boj in
da ima sovražnika. V tem boju je socializem, po Titovi in interpretacijah
drugih legitimnih govorcev,47 na robu poraza. Izid krize bo odločujoč za
preživetje in nadaljnji razvoj socializma. To je tisto, kar odločilno razlikuje
okupacijo Češkoslovaške od ostalih primerljivih dogodkov, ki so se dogaja-
li istočasno in so bili v jugoslovanskem tisku marginalizirani zaradi inten-
zivnega poročanja o okupaciji. Vietnam, Biafra in Palestina so bili vsi me-
sta intenzivnih in pomembnih vojaških in političnih konfliktov, a v nobe-
nem od njih ni bila na kocki usoda socializma.
Socializem je bil, poleg družbeno-političnega sistema, leta 1968 tudi mit
v pomenu, ki ga je temu konceptu dal Močnik.48 Po Močniku je mit ambi-
valenten in ne preferira nobene posebne interpretacije samega sebe. Ravno
nasprotno, mit predstavlja skupen vir in skupno podlago za množico raz-
ličnih interpretacij, za katere predstavlja najmanjši skupni imenovalec. To
velja tudi za tiste interpretacije mita, ki so ena z drugo v antagonističnem
razmerju. Obenem mit tudi postavlja meje in osnovno strukturo svojih in-
terpretacij. Deluje kot nevtralen teren in skupna podlaga za dialog med
različnimi ideološkimi perspektivami. V našem primeru je bil ta ideolo-
ški dialog antagonističen in je potekal v obliki boja med dvema nasprotni-
ma ideološkima perspektivama, ki sta obe govorili v imenu socializma. V
diskurzu jugoslovanskega tiska je bil dialog med njima enostranski. Teksti,
ki so izražali odobravanje okupacije, so bili vzeti iz svojega izvirnega kon-
teksta (ta je bil običajno Pravda ali kak drug časopis iz držav, ki so sodelo-
vale pri okupaciji) in uporabljeni znotraj konteksta jugoslovanskih časopi-
sov, za namene posredne (kot v primeru ironizacije Pravdinih izjav) ali ne-
posredne kritike.
»Na Češkoslovaškem so v nevarnosti pozicije birokratizma, ne socializ-
ma« in »boj za samoupravljanje je najtežji udarec birokratizmu in staliniz-
mu« sta dva primera neposredne kritike. Obe izjavi sta vzeti iz govorov na
izrednem kongresu CK ZKJ, ki so bili objavljeni v Borbi (25.8., str. 3). Obe
izjavi temeljita na bralčevi prepoznavi okupacije kot boja za prihodnost so-
cializma in obe vsebujeta skrito predpostavko da je socializem željeni druž-
beni red (za »mi«, na katerega se izjavi naslavljata) in da se je zanj vredno
boriti. Prva izjava je neposreden odziv na obrambe okupacije kot zaščite so-
cializma pred sovražniki. Smer interpretacije, ki je predmet kritike, je v iz-
javi obrnjena – okupacija je predstavljena ne kot napad na sovražnike soci-
Pierre Bourdieu, Language and Symbolic Power, Cambridge 1997, 45–46.
Rastko Močnik, Mit v teoriji ideologije, v: Paul Veyne, So Grki verjeli v svoje mite? Ljubljana
1998, 220–255; Julija Primic v slovenski književni vedi, Ljubljana 2006, 1–23.
