Page 137 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 137
»Napredni« proti »birokratskemu« socializmu
»dejstvi«. »Dejstva« (da so na delu konservativne in birokratske sile, ki
nasprotujejo napredku in demokraciji) retroaktivno potrjujejo predhodno
zatrditev očitnosti. Ideološka gesta »očitno je« in nizanje dejstev, ki ji sle-
di, ponujata poseben način razumevanja in interpretacije, ki članom »mi«
skupnosti omogoča razumeti, kaj se »očitno« dogaja, obenem pa onemo-
goča druge in drugačne načine razumevanja situacije.
Zgodovinski dogodek okupacije ČS je sprožil oblikovanje dveh naspro-
tnih ideoloških perspektiv, ki sta se v medijskem diskurzu artikulirali kot
dve antagonistični medijski reprezentaciji istega zgodovinskega dogodka.
Njuno antagonistično razmerje je bilo skonstruirano s pomočjo skliceva-
nja na vrednote in njihovo distribucijo v dva sistema vrednot. Eden izmed
načinov distribucije vrednot v oba sistema je bila v medijskem diskurzu
uporaba veznikov, ki so predstavljali določene vrednote kot kompatibilne
in medsebojno povezane (»ni socializma brez demokracije«)43 in ustvar-
jala medsebojno ločnico s pomočjo veznikov, ki so vrednote postavljali v
medsebojno nasprotje (»napredne sile proti vsaki agresiji«).44
Dosedaj nas je zanimalo predvsem kako je bila okupacija ČS reprezen-
tirana v medijih, kako je medijski diskurz predstavljal akterje konflikta in
konflikt sam. Ostajata nam še dve pomembni vprašanji: za kaj je šlo v kon-
fliktu in, vprašanje s samega začetka, zakaj je bil konflikt prikazan kot tako
pomemben?
Primer iz Vjesnika nam lahko pomaga odgovoriti na ti dve vprašanji:
V tem primeru smo posebej zgroženi, saj je prišlo do napada na socialistično dr-
žavo v imenu socializma in, še več, v imenu socialističnih ciljev. /.../ Na teritoriju
in ob vprašanju Češkoslovaške se v našem času bije bitka za nadaljnje pospeševa-
nje razcveta socializma v svetu in pogoj tega pospešenega razvoja – spremembe
celotnega sveta – je demokratična pot razvoja socializma. /.../ Izredne naloge so
zadane našim narodom, naši socialistični skupnosti /.../ Zaradi tega /.../ je bitka
na notranji ravni postavljena kot ključno vprašanje.
V tem citatu je jasno izpostavljeno za kaj gre v spopadu, ki ga je sproži-
la okupacija ČS. Socialistično državo je napadla druga socialistična država.
Ta napad ni le v nasprotju s socialističnimi vrednotami, temveč tudi zavi-
ra proces socialistične transformacije sveta. Nadalje, pogoj za socialistično
transformacijo sveta je notranja transformacija socializma samega – njego-
va demokratizacija – in Praška pomlad je bila poskus takšne tranformaci-
je socializma. Določene sile temu nasprotujejo in, z uporabo vojaške noči
Vjesnik, 25. 8., 6.
Vjesnik, 25. 8., 7.
»dejstvi«. »Dejstva« (da so na delu konservativne in birokratske sile, ki
nasprotujejo napredku in demokraciji) retroaktivno potrjujejo predhodno
zatrditev očitnosti. Ideološka gesta »očitno je« in nizanje dejstev, ki ji sle-
di, ponujata poseben način razumevanja in interpretacije, ki članom »mi«
skupnosti omogoča razumeti, kaj se »očitno« dogaja, obenem pa onemo-
goča druge in drugačne načine razumevanja situacije.
Zgodovinski dogodek okupacije ČS je sprožil oblikovanje dveh naspro-
tnih ideoloških perspektiv, ki sta se v medijskem diskurzu artikulirali kot
dve antagonistični medijski reprezentaciji istega zgodovinskega dogodka.
Njuno antagonistično razmerje je bilo skonstruirano s pomočjo skliceva-
nja na vrednote in njihovo distribucijo v dva sistema vrednot. Eden izmed
načinov distribucije vrednot v oba sistema je bila v medijskem diskurzu
uporaba veznikov, ki so predstavljali določene vrednote kot kompatibilne
in medsebojno povezane (»ni socializma brez demokracije«)43 in ustvar-
jala medsebojno ločnico s pomočjo veznikov, ki so vrednote postavljali v
medsebojno nasprotje (»napredne sile proti vsaki agresiji«).44
Dosedaj nas je zanimalo predvsem kako je bila okupacija ČS reprezen-
tirana v medijih, kako je medijski diskurz predstavljal akterje konflikta in
konflikt sam. Ostajata nam še dve pomembni vprašanji: za kaj je šlo v kon-
fliktu in, vprašanje s samega začetka, zakaj je bil konflikt prikazan kot tako
pomemben?
Primer iz Vjesnika nam lahko pomaga odgovoriti na ti dve vprašanji:
V tem primeru smo posebej zgroženi, saj je prišlo do napada na socialistično dr-
žavo v imenu socializma in, še več, v imenu socialističnih ciljev. /.../ Na teritoriju
in ob vprašanju Češkoslovaške se v našem času bije bitka za nadaljnje pospeševa-
nje razcveta socializma v svetu in pogoj tega pospešenega razvoja – spremembe
celotnega sveta – je demokratična pot razvoja socializma. /.../ Izredne naloge so
zadane našim narodom, naši socialistični skupnosti /.../ Zaradi tega /.../ je bitka
na notranji ravni postavljena kot ključno vprašanje.
V tem citatu je jasno izpostavljeno za kaj gre v spopadu, ki ga je sproži-
la okupacija ČS. Socialistično državo je napadla druga socialistična država.
Ta napad ni le v nasprotju s socialističnimi vrednotami, temveč tudi zavi-
ra proces socialistične transformacije sveta. Nadalje, pogoj za socialistično
transformacijo sveta je notranja transformacija socializma samega – njego-
va demokratizacija – in Praška pomlad je bila poskus takšne tranformaci-
je socializma. Določene sile temu nasprotujejo in, z uporabo vojaške noči
Vjesnik, 25. 8., 6.
Vjesnik, 25. 8., 7.
