Page 132 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 132
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
Dva nasprotna sistema vrednot
Iz kvantitativnih podatkov lahko razberemo le, da je bila okupaciji Če-
škoslovaške v jugoslovanskem tisku pripisana izredna pomembnost. Da bi
ugotovili zakaj je bilo tako in kako je bil dogodek predstavljen, moramo
preiti h kvalitativni analizi. Najprej si bomo ogledali reprezentacijo druž-
benih akterjev v diskurzu (v našem primeru v časopisnih člankih). Prvi del
tega podpoglavja bo temeljil na Van Leeuwenovih22 metodah analize re-
prezentacije družbenih akterjev, kjer so družbeni akterji definirani kot de-
janski ljudje, ki nastopajo v diskurzu in reprezentacija kot način, na kate-
rega diskurz govori o družbenih akterjih. Reprezentacija za Van Leeuwe-
na23 pomeni uporabo določenih jezikovnih sredstev z namenom prikaza-
ti družbene akterje na poseben način da bi dosegli določene politične ali
ideološke cilje. Drugi del tega podpoglavja bo temeljil na Faircloughovi24
teoriji intertekstualnosti in bo namenjen analizi reprezentacije družbenih
vrednot v diskurzu jugoslovanskega tiska.
Prvi dan po okupaciji je bil na prvi strani Dela natisnjen naslednji na-
slov: »Čete petih držav so zasedle Češkoslovaško.« V to izjavo sta vključe-
na dva družbena akterja: vojska Varšavskega pakta in Češkoslovaška. Do-
godek je predstavljen kot da ima dva glavna protagonista, ki ju glagol za-
sesti, prevzet iz vojaškega žargona, postavlja v antagonistično medsebojno
razmerje. Čete so osebek stavka in predstavljene kot aktivne, medtem ko je
Češkoslovaška predmet in predstavljena kot pasivna. Ker oba katerja pove-
zuje glagol vojaškega izvora, so čete predstavljene kot agresor in Češkoslo-
vaška kot žrtev vojaške agresije. Takšna, na prvi pogled skromna in »objek-
tivna« predstavitev situacije – naslov le pove, kaj se je zgodilo, osnovna dej-
stva, in ne vsebuje komentarja ali odkritega izražanja družbenih vrednot –
vseeno ni nedolžna in vsebuje določeno politično usmeritev. Naslov bi se
lahko, na primer, glasil tudi »čete VP so se pomaknile v ČS«. Uporaba
glagola zasesti meri na sprožanje negativnih čustev do VP pri bralcih, saj je
vsaka agresivna vojaška akcija neizogibno povezana z nasiljem, smrtjo in tr-
pljenjem. V našem primeru, ko izjava dogodek predstavlja kot agresivno vo-
jaško akcijo, aktivizacija pomeni negativno reprezentacijo VP in pasiviza-
cija pozitivno reprezentacijo25 ČS, saj je izjava podana v družbenem konte-
kstu, v katerem agresivne vojaške akcije veljajo za moralno sporne. Takrat-
Theo Van Leeuwen, The representation of social actors, v: Carmen Rosa Caldas Coulthard in
Malcolm Coulthard (ur.), Texts and Practices: Readings in Critical Discourse Analysis, Lon-
don in New York 1996.
N. d., 32.
Norman Fairclough, Discourse and Social Change, Cambridge 1992, 101–137.
T. Van Leuwen, n. d., 42.
Dva nasprotna sistema vrednot
Iz kvantitativnih podatkov lahko razberemo le, da je bila okupaciji Če-
škoslovaške v jugoslovanskem tisku pripisana izredna pomembnost. Da bi
ugotovili zakaj je bilo tako in kako je bil dogodek predstavljen, moramo
preiti h kvalitativni analizi. Najprej si bomo ogledali reprezentacijo druž-
benih akterjev v diskurzu (v našem primeru v časopisnih člankih). Prvi del
tega podpoglavja bo temeljil na Van Leeuwenovih22 metodah analize re-
prezentacije družbenih akterjev, kjer so družbeni akterji definirani kot de-
janski ljudje, ki nastopajo v diskurzu in reprezentacija kot način, na kate-
rega diskurz govori o družbenih akterjih. Reprezentacija za Van Leeuwe-
na23 pomeni uporabo določenih jezikovnih sredstev z namenom prikaza-
ti družbene akterje na poseben način da bi dosegli določene politične ali
ideološke cilje. Drugi del tega podpoglavja bo temeljil na Faircloughovi24
teoriji intertekstualnosti in bo namenjen analizi reprezentacije družbenih
vrednot v diskurzu jugoslovanskega tiska.
Prvi dan po okupaciji je bil na prvi strani Dela natisnjen naslednji na-
slov: »Čete petih držav so zasedle Češkoslovaško.« V to izjavo sta vključe-
na dva družbena akterja: vojska Varšavskega pakta in Češkoslovaška. Do-
godek je predstavljen kot da ima dva glavna protagonista, ki ju glagol za-
sesti, prevzet iz vojaškega žargona, postavlja v antagonistično medsebojno
razmerje. Čete so osebek stavka in predstavljene kot aktivne, medtem ko je
Češkoslovaška predmet in predstavljena kot pasivna. Ker oba katerja pove-
zuje glagol vojaškega izvora, so čete predstavljene kot agresor in Češkoslo-
vaška kot žrtev vojaške agresije. Takšna, na prvi pogled skromna in »objek-
tivna« predstavitev situacije – naslov le pove, kaj se je zgodilo, osnovna dej-
stva, in ne vsebuje komentarja ali odkritega izražanja družbenih vrednot –
vseeno ni nedolžna in vsebuje določeno politično usmeritev. Naslov bi se
lahko, na primer, glasil tudi »čete VP so se pomaknile v ČS«. Uporaba
glagola zasesti meri na sprožanje negativnih čustev do VP pri bralcih, saj je
vsaka agresivna vojaška akcija neizogibno povezana z nasiljem, smrtjo in tr-
pljenjem. V našem primeru, ko izjava dogodek predstavlja kot agresivno vo-
jaško akcijo, aktivizacija pomeni negativno reprezentacijo VP in pasiviza-
cija pozitivno reprezentacijo25 ČS, saj je izjava podana v družbenem konte-
kstu, v katerem agresivne vojaške akcije veljajo za moralno sporne. Takrat-
Theo Van Leeuwen, The representation of social actors, v: Carmen Rosa Caldas Coulthard in
Malcolm Coulthard (ur.), Texts and Practices: Readings in Critical Discourse Analysis, Lon-
don in New York 1996.
N. d., 32.
Norman Fairclough, Discourse and Social Change, Cambridge 1992, 101–137.
T. Van Leuwen, n. d., 42.
