Page 95 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 95
hod Ptujskih
konec 12. in
v 13. stoletju
Vuvodnem poglavju smo v osnovnih črtah predstavili sliko priho-
da najpomembnejših plemiških družin na obravnavano področje v
12. stoletju. Čeprav so ostala nekatera vprašanja neodgovorjena, je za pri-
čujočo nalogo tudi takšna skica zadosten temelj, na katerega bo moč čvrsto
postaviti nadaljnjo zgodbo o odnosih med Vovbrškimi oz. njihovimi nasle-
dniki Žovneško/Celjskimi in njihovimi glavnimi nasprotniki Ptujskimi v
drugi polovici 13. in v 14. stoletju. Sámo nadaljnje dogajanje pa nas bo tako
ali tako večkrat prisililo, da se bomo še vračali v starejša obdobja in iz njih
črpali podatke za možne rešitve nejasnih vprašanj.
O Žovneških je bilo potrebno nekaj osnovnih podatkov zapisati že v
uvodnem poglavju, saj so nekako »domača dinastija«, njihova zgodba pa
se odvija (to še posebej velja za čas do prvih desetletij 14. stoletja, ko še
niso prebili lokalnega, to je širšega savinjskega okvirja) skoraj izključno na
obravnavanih tleh. Drugače je z rodbino Ptujskih gospodov, katerih ma-
tično interesno ozemlje je bilo (kot to pove njihovo ime) na območju Ptu-
ja. Tu so delovali kot ena najpomembnejših ministerialnih rodbin salzbur-
ških nadškofov, katerih naloga je bila – poleg upravljanja nadškofijske po-
sesti – tudi obramba meje proti Ogrski državi. Ker Ptujski niso bili »do-
mača« družina v Savinjski in Šaleški dolini, temveč neke vrste »prišleki«,
je potrebno napraviti nekoliko daljši uvod in predstaviti sámo rodbino in
obdobje oz. način prihoda Ptujskih na to področje.1
S Ptujskimi se je ukvarjalo mnogo avtorjev, ki so jim ali posvetili posebne razprave ali
pa so v okviru širših del tej družini namenili posebno pozornost. Naštejemo naj le nekaj
najpomembnejših avtorjev, ki se ukvarjajo s to družino: Hans Pirchegger, Die Herren von
Pettau, ZHVSt 42/1951, 3–36; isti, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaf-
konec 12. in
v 13. stoletju
Vuvodnem poglavju smo v osnovnih črtah predstavili sliko priho-
da najpomembnejših plemiških družin na obravnavano področje v
12. stoletju. Čeprav so ostala nekatera vprašanja neodgovorjena, je za pri-
čujočo nalogo tudi takšna skica zadosten temelj, na katerega bo moč čvrsto
postaviti nadaljnjo zgodbo o odnosih med Vovbrškimi oz. njihovimi nasle-
dniki Žovneško/Celjskimi in njihovimi glavnimi nasprotniki Ptujskimi v
drugi polovici 13. in v 14. stoletju. Sámo nadaljnje dogajanje pa nas bo tako
ali tako večkrat prisililo, da se bomo še vračali v starejša obdobja in iz njih
črpali podatke za možne rešitve nejasnih vprašanj.
O Žovneških je bilo potrebno nekaj osnovnih podatkov zapisati že v
uvodnem poglavju, saj so nekako »domača dinastija«, njihova zgodba pa
se odvija (to še posebej velja za čas do prvih desetletij 14. stoletja, ko še
niso prebili lokalnega, to je širšega savinjskega okvirja) skoraj izključno na
obravnavanih tleh. Drugače je z rodbino Ptujskih gospodov, katerih ma-
tično interesno ozemlje je bilo (kot to pove njihovo ime) na območju Ptu-
ja. Tu so delovali kot ena najpomembnejših ministerialnih rodbin salzbur-
ških nadškofov, katerih naloga je bila – poleg upravljanja nadškofijske po-
sesti – tudi obramba meje proti Ogrski državi. Ker Ptujski niso bili »do-
mača« družina v Savinjski in Šaleški dolini, temveč neke vrste »prišleki«,
je potrebno napraviti nekoliko daljši uvod in predstaviti sámo rodbino in
obdobje oz. način prihoda Ptujskih na to področje.1
S Ptujskimi se je ukvarjalo mnogo avtorjev, ki so jim ali posvetili posebne razprave ali
pa so v okviru širših del tej družini namenili posebno pozornost. Naštejemo naj le nekaj
najpomembnejših avtorjev, ki se ukvarjajo s to družino: Hans Pirchegger, Die Herren von
Pettau, ZHVSt 42/1951, 3–36; isti, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaf-
