Page 93 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 93
Izgradnja cerkvene mreže do 13. stoletja
bilo zato potrebno najti zamenjavo za dobrolske korarje.36 Ravno podatek
iz leta 1154, ko je ob prvi omembi škalske fare že govora o (vinski) desetini
iz te fare, je jasen dokaz, da to nikakor ni datum, ko je do ustanovitve fare
šele prišlo, temveč da je bila fara do tega časa že ustanovljena in konstitui-
rana. Kako dolgo je bil dolžan pošiljati škalski župnik dve tretjini desetine
v Dobrlo ves, viri ne poročajo, gotovo pa leta 1261 ni bilo več tako; vsaj li-
stine, ki so nastale ob vtelovljenju škalske fare pod Gornjegrajski samostan,
o čem takem ne govorijo.
Vrnimo se torej k inkorporaciji Škalske župnije Gornjegrajskemu samo-
stanu. Ta dogodek je ostal v virih dobro zabeležen, saj je bilo s tem vtelo-
vljenjem vezano več zahtevnih transakcij. Župnik v Škalah je bil do tega
časa neki Ortolf (iz družine Konjiških ali morda Ranšperških?), katere-
mu je bilo potrebno ob vtelovljenju najti novo župnijo. Škalsko faro so na-
mreč samostanci po vtelovljenju zasedli s svojimi ljudmi (kot je to razvidno
iz kasnejših listin)37 in jo uporabili kot infirmarij (zdravilišče za bolne ali
ostarele brate). Ortolf je moral zapustiti Škale in je zato v zameno dobil pil-
štanjsko faro, ki jo je vtelovil Gornjegrajskemu samostanu že patriarh Gre-
gor de Montelongo (1251–1269) leta 1254.38 Vendar so bile samostanu pil-
štanjske posesti preveč odročne, zato so seveda takoj pograbili priložnost,
ki se jim je ponudila, in zamenjali to faro za njim sosednjo škalsko.39 Za
izvedbo te zamenjave je oglejski patriarh Gregor de Montelongo poobla-
stil savinjskega arhidiakona in laškega župnika Leopolda. 12. avgusta leta
1269 pa je patriarh še določil, da mora pripasti samostanu tudi arhidiako-
natska pravica nad škalsko faro.40 Ta podelitev je pravzaprav le ponovitev
Glej tudi: Jože Mlinarič, Župnija sv. Pankracija pri Slovenjem Gradcu do pridružitve ljubljan-
ski škofiji leta 1533, v: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina I, Slovenj Gradec 1995, 105–108.
1275, julij 12, Gornji Grad; objavljeno v: StUB IV, št. 564, 338, 339. Glej tudi J. Mlinarič, Ko-
stanjeviška opatija 1234–1786, 23.
1254, avgust 12, Videm; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 240, 243, 244; StUB III, št. 147, 222;
I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 33, in I. Orožen, Das Dekanat Drachenburg, 35,
36. Že leta 1227 so imeli gornjegrajski menihi pravico do deleža pri desetinah v pilštajnski
fari (1227, november; v: Kos, Gradivo V, št. 466, 234; StUB II, št. 333, 437).
Vendar si je Gornjegrajski samostan uspel leta 1346 (oktober 19, Udine) pridobiti nazaj še
pilštanjsko faro (listina oglejskega patriarha Bertranda, s katero je potrdil to inkorporacijo, je
objavljena v: I. Orožen, Das Dekanat Drachenburg, 37, 38.)
Citirano po prepisu v škalski kroniki: 1261, avgust 12, Videm. Opravka imamo z dvema listi-
nama, ki sta obe datirani v leto 1261, avgust 12, Videm, ter sta ohranjeni kot inserta v listini
patriarha Nikolaja iz leta 1358, marec 9, Svibno. I. Orožen pravilno opozarja, da k datiranju
v leto 1261 ne odgovarja ne indikacija v listini – XII. – ne omemba gornjegrajskega opata Ja-
neza, ki ni nastopil službe pred letom 1268. Oboje se ujema šele v letu 1269, tako da upravi-
čeno predlaga datiranje listine v to leto (Glej: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 52,
in I. Orožen, Das Dekanat Schallthal, 9–11). To datiranje je sprejeto tudi v StUB IV.
bilo zato potrebno najti zamenjavo za dobrolske korarje.36 Ravno podatek
iz leta 1154, ko je ob prvi omembi škalske fare že govora o (vinski) desetini
iz te fare, je jasen dokaz, da to nikakor ni datum, ko je do ustanovitve fare
šele prišlo, temveč da je bila fara do tega časa že ustanovljena in konstitui-
rana. Kako dolgo je bil dolžan pošiljati škalski župnik dve tretjini desetine
v Dobrlo ves, viri ne poročajo, gotovo pa leta 1261 ni bilo več tako; vsaj li-
stine, ki so nastale ob vtelovljenju škalske fare pod Gornjegrajski samostan,
o čem takem ne govorijo.
Vrnimo se torej k inkorporaciji Škalske župnije Gornjegrajskemu samo-
stanu. Ta dogodek je ostal v virih dobro zabeležen, saj je bilo s tem vtelo-
vljenjem vezano več zahtevnih transakcij. Župnik v Škalah je bil do tega
časa neki Ortolf (iz družine Konjiških ali morda Ranšperških?), katere-
mu je bilo potrebno ob vtelovljenju najti novo župnijo. Škalsko faro so na-
mreč samostanci po vtelovljenju zasedli s svojimi ljudmi (kot je to razvidno
iz kasnejših listin)37 in jo uporabili kot infirmarij (zdravilišče za bolne ali
ostarele brate). Ortolf je moral zapustiti Škale in je zato v zameno dobil pil-
štanjsko faro, ki jo je vtelovil Gornjegrajskemu samostanu že patriarh Gre-
gor de Montelongo (1251–1269) leta 1254.38 Vendar so bile samostanu pil-
štanjske posesti preveč odročne, zato so seveda takoj pograbili priložnost,
ki se jim je ponudila, in zamenjali to faro za njim sosednjo škalsko.39 Za
izvedbo te zamenjave je oglejski patriarh Gregor de Montelongo poobla-
stil savinjskega arhidiakona in laškega župnika Leopolda. 12. avgusta leta
1269 pa je patriarh še določil, da mora pripasti samostanu tudi arhidiako-
natska pravica nad škalsko faro.40 Ta podelitev je pravzaprav le ponovitev
Glej tudi: Jože Mlinarič, Župnija sv. Pankracija pri Slovenjem Gradcu do pridružitve ljubljan-
ski škofiji leta 1533, v: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina I, Slovenj Gradec 1995, 105–108.
1275, julij 12, Gornji Grad; objavljeno v: StUB IV, št. 564, 338, 339. Glej tudi J. Mlinarič, Ko-
stanjeviška opatija 1234–1786, 23.
1254, avgust 12, Videm; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 240, 243, 244; StUB III, št. 147, 222;
I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 33, in I. Orožen, Das Dekanat Drachenburg, 35,
36. Že leta 1227 so imeli gornjegrajski menihi pravico do deleža pri desetinah v pilštajnski
fari (1227, november; v: Kos, Gradivo V, št. 466, 234; StUB II, št. 333, 437).
Vendar si je Gornjegrajski samostan uspel leta 1346 (oktober 19, Udine) pridobiti nazaj še
pilštanjsko faro (listina oglejskega patriarha Bertranda, s katero je potrdil to inkorporacijo, je
objavljena v: I. Orožen, Das Dekanat Drachenburg, 37, 38.)
Citirano po prepisu v škalski kroniki: 1261, avgust 12, Videm. Opravka imamo z dvema listi-
nama, ki sta obe datirani v leto 1261, avgust 12, Videm, ter sta ohranjeni kot inserta v listini
patriarha Nikolaja iz leta 1358, marec 9, Svibno. I. Orožen pravilno opozarja, da k datiranju
v leto 1261 ne odgovarja ne indikacija v listini – XII. – ne omemba gornjegrajskega opata Ja-
neza, ki ni nastopil službe pred letom 1268. Oboje se ujema šele v letu 1269, tako da upravi-
čeno predlaga datiranje listine v to leto (Glej: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 52,
in I. Orožen, Das Dekanat Schallthal, 9–11). To datiranje je sprejeto tudi v StUB IV.
