Page 92 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 92
V primežu medplemiških prerivanj
korporirana Gornjegrajskemu samostanu, temveč je ostala neposredno po-
drejena oglejskemu patriarhu. Ob tem naj opozorimo še na dejstvo, ki ga
ugotavlja Janez Höfler v citiranem delu, da so namreč cerkve, posvečene sv.
Martinu škofu, pogosto prve filialne cerkve v nekem prafarnem okolišu, za
kar navaja več primerov.32 To dejstvo se povsem ujema z že omenjeno eksi-
macijo cerkve v 12. stoletju in potrjuje cerkev sv. Martina pri Šaleku za dru-
go najstarejšo cerkev v Šaleški dolini, prav v ničemer pa ne razrešuje vpraša-
nja nastanka škalske cerkve oz. vprašanje njenih ustanoviteljev. Gospošči-
na Turn, ki se tudi ponuja kot možni kraj bivanja plemičev (katerih lastni-
ška cerkev bi bila fara sv. Jurija), namreč ni nastala mnogo pred sredino 13.
stoletja, ko se v virih prvič pojavijo po njej imenovani plemiči.33 Verjetno je
potrebno predpostaviti, da je konec 10. oz. v 11. stoletju obstajal na podro-
čju Šaleške doline nek plemiški dvor, za katerim se je kasneje izgubila vsa-
ka sled oz. ga je »prekrila« mlajša grajska stavba.
Omenili smo že, da je bila škalska fara leta 1261 inkorporirana Gornje-
grajskemu samostanu. Prva podelitev dela prihodkov škalske prafare neke-
mu samostanu pa je še starejša. Iz listine iz leta 115434 izvemo, da je oglejski
patriarh Peregrin del desetine škalske cerkve, med katero se posebej nava-
ja le vinska desetina, ki je do takrat pripadala patriarhu (»preterea partem
decimarum in plebe de Scalach tam de vino, quam de omnibus aliis, que
nostri iuris sunt«) podelil proštiji v Dobrli vasi na Koroškem. Gre za drugo
podelitev tej proštiji. Leta 110635 je namreč ob ustanovitvi korarskega kapi-
teljskega samostana v Dobrli vasi patriarh Ulrik I. podelil tej ustanovi žu-
pnijo sv. Pankracija v Slovenj Gradcu, v potrditveni listini iz leta 1154 pa te
slovenjgraške župnije ne najdemo več omenjene, temveč srečamo namesto
nje dve drugi: župnijo v Libeličah in župnijo v Škalah. Očitno je bila takrat
župnija sv. Pankracija že podeljena samostanu sv. Martina v Belinju ter je
je popravljeno datiranje dveh listin, datiranih v 1261, avgust 12, Udine, ki se nanašata na isti
dogodek ter ju najdemo prepisani v škalski kroniki in jih je potrebno datirati v leto 1269, av-
gust 12 (StUB IV, št. 349, 207, in StUB IV, št. 350, 208). O vsebini teh dveh listin in o njiho-
vi dataciji bo v nadaljnjem tekstu še govora.
J. Höfler, n. d., 48–50.
1251, avgust 6, Bizeljsko; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 141, 165, 166; StUB III, št. 97, 162;
MDC II, št. 600, 55 (»Engelbertus de Turri«).
1154, oktober 20, Oglej; objavljeno v: Beda Schroll, Urkunden-Regesten des Augustiner-Chor-
herren-Stiftes Eberndorf im Jaunthale, št. 2, 20–21 (z napačnim lociranjem »plebe de Scala-
ch« v kraj Sellach pri Ferlachu); MDC III, št. 930, 362; Kos, Gradivo IV, št. 327, 172.
1106, Dobrla ves; objavljeno v: B. Schroll, Urkunden-Regesten des Augustiner-Chorherren-
Stiftes Eberndorf im Jaunthale, št. 1, 18–20; MDC III, št. 535, 216; regest v: Kos, Gradivo IV,
št. 20, 11.
korporirana Gornjegrajskemu samostanu, temveč je ostala neposredno po-
drejena oglejskemu patriarhu. Ob tem naj opozorimo še na dejstvo, ki ga
ugotavlja Janez Höfler v citiranem delu, da so namreč cerkve, posvečene sv.
Martinu škofu, pogosto prve filialne cerkve v nekem prafarnem okolišu, za
kar navaja več primerov.32 To dejstvo se povsem ujema z že omenjeno eksi-
macijo cerkve v 12. stoletju in potrjuje cerkev sv. Martina pri Šaleku za dru-
go najstarejšo cerkev v Šaleški dolini, prav v ničemer pa ne razrešuje vpraša-
nja nastanka škalske cerkve oz. vprašanje njenih ustanoviteljev. Gospošči-
na Turn, ki se tudi ponuja kot možni kraj bivanja plemičev (katerih lastni-
ška cerkev bi bila fara sv. Jurija), namreč ni nastala mnogo pred sredino 13.
stoletja, ko se v virih prvič pojavijo po njej imenovani plemiči.33 Verjetno je
potrebno predpostaviti, da je konec 10. oz. v 11. stoletju obstajal na podro-
čju Šaleške doline nek plemiški dvor, za katerim se je kasneje izgubila vsa-
ka sled oz. ga je »prekrila« mlajša grajska stavba.
Omenili smo že, da je bila škalska fara leta 1261 inkorporirana Gornje-
grajskemu samostanu. Prva podelitev dela prihodkov škalske prafare neke-
mu samostanu pa je še starejša. Iz listine iz leta 115434 izvemo, da je oglejski
patriarh Peregrin del desetine škalske cerkve, med katero se posebej nava-
ja le vinska desetina, ki je do takrat pripadala patriarhu (»preterea partem
decimarum in plebe de Scalach tam de vino, quam de omnibus aliis, que
nostri iuris sunt«) podelil proštiji v Dobrli vasi na Koroškem. Gre za drugo
podelitev tej proštiji. Leta 110635 je namreč ob ustanovitvi korarskega kapi-
teljskega samostana v Dobrli vasi patriarh Ulrik I. podelil tej ustanovi žu-
pnijo sv. Pankracija v Slovenj Gradcu, v potrditveni listini iz leta 1154 pa te
slovenjgraške župnije ne najdemo več omenjene, temveč srečamo namesto
nje dve drugi: župnijo v Libeličah in župnijo v Škalah. Očitno je bila takrat
župnija sv. Pankracija že podeljena samostanu sv. Martina v Belinju ter je
je popravljeno datiranje dveh listin, datiranih v 1261, avgust 12, Udine, ki se nanašata na isti
dogodek ter ju najdemo prepisani v škalski kroniki in jih je potrebno datirati v leto 1269, av-
gust 12 (StUB IV, št. 349, 207, in StUB IV, št. 350, 208). O vsebini teh dveh listin in o njiho-
vi dataciji bo v nadaljnjem tekstu še govora.
J. Höfler, n. d., 48–50.
1251, avgust 6, Bizeljsko; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 141, 165, 166; StUB III, št. 97, 162;
MDC II, št. 600, 55 (»Engelbertus de Turri«).
1154, oktober 20, Oglej; objavljeno v: Beda Schroll, Urkunden-Regesten des Augustiner-Chor-
herren-Stiftes Eberndorf im Jaunthale, št. 2, 20–21 (z napačnim lociranjem »plebe de Scala-
ch« v kraj Sellach pri Ferlachu); MDC III, št. 930, 362; Kos, Gradivo IV, št. 327, 172.
1106, Dobrla ves; objavljeno v: B. Schroll, Urkunden-Regesten des Augustiner-Chorherren-
Stiftes Eberndorf im Jaunthale, št. 1, 18–20; MDC III, št. 535, 216; regest v: Kos, Gradivo IV,
št. 20, 11.
