Page 100 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 100
V primežu medplemiških prerivanj
ki je povezano s srednjeveško zgodovino obravnavanih krajev, zaradi česar
se mu bomo natančneje posvetili.
Ta sicer zelo privlačna zgodba nas tokrat ne zanima v vseh podrobno-
stih, zanima nas predvsem »nobilis domina« Benedikta. Videli smo, da
je označena kot »nobilis femina« – plemenita gospa, nikjer pa ni mogoče
izvedeti, iz katere svobodniške družine izhaja. Zato se je v zgodovinopis-
ju pojavilo več možnih rešitev, prava rešitev tega vprašanja pa je lahko ključ
do odgovora na marsikatero vprašanje, ki je vezano na posesti Ptujskih tudi
v Savinjski in Šaleški dolini. V strokovni literaturi najdemo tri različne od-
govore na to vprašanje. Ernst Klebel zagovarja mnenje, da je Benedikta iz
rodu plemenitih Dravskih.23 Drugi odgovor ponuja Hans Pirchegger, ki
se nagiba k rešitvi, da je morala biti Benedikta iz rodu plemenitih iz Mac-
hlanda.24 Tej rešitvi je naklonjen tudi Dušan Kos v svoji natisnjeni diser-
taciji.25 Zadnji, ki se je s tem vprašanjem resneje ukvarjal in je ponudil svo-
jo, drugačno teorijo, pa je John B. Freed, ki Benedikto enači s sestro Oto-
na Ehrneško-Kunšperškega in po bratovi smrti tudi dedinjo velike Ehrne-
ške dediščine,26 preko katere je prišlo do formiranja vzporedne linije Ptuj-
skih, Kunšperških.27
Zaradi omenjene velike pomembnosti tega vprašanja bomo vse možne
rešitve podrobneje analizirali in bomo seveda pozorni predvsem na posle-
dice, ki so nastale na področju Savinjske in Šaleške doline.
Prvi od omenjenih se je problematike lotil Hans Pirchegger v delu o go-
spodih Ptujskih, zato je prav, da s tem delom in z njegovo rešitvijo vpraša-
nja začnemo. Pri pregledu posesti, ki so jih tako ali drugače imeli v lasti ali/
oz. v upravljanju Ptujski, se seveda sreča tudi s posestmi v Dravski dolini
ter z imenom Benedikte in se vpraša, kdo je ta Benedikta. Vprašanje se mu
ne zdi postranskega pomena, saj opozarja, da je izvor žene dostikrat ključ-
nega pomena pri razvozlavanju vprašanja o pridobivanju posesti. Za rešitev
vprašanja izvora Benedikte se Pirchegger nasloni na posesti, ki so jih imeli
Ptujski v Lungavu, in preko teh poskusi razvozlati Benediktin izvor. Ugo-
E. Klebel, Der Lungau, 160–163.
H. Pirchegger, Die Herren von Pettau, 5–8. Še: isti, Steirisch Lungau?, ZHVSt 53/1962,
327–329.
D. Kos, Med gradom in mestom, 93.
John, B. Freed, German Source Collections. The Archdiocese of Salzburg as a Case Study, v:
Medieval Women and the Sources of Medieval History, 80–121.
Poleg teh treh besedil je potrebno opozoriti še na: Walter Brunner, Das Werden der landes-
grenze gegen Kärnten und Salzburg im Raume Murau – Neumarkt, v: Das Werden der Ste-
iermar. Die Zeit der Traungauer, ur. Gerhard Pferschy, Veröffentlichungen des steiermärki-
schen Landesarchives 10, Graz, Wien, Köln 1980.
ki je povezano s srednjeveško zgodovino obravnavanih krajev, zaradi česar
se mu bomo natančneje posvetili.
Ta sicer zelo privlačna zgodba nas tokrat ne zanima v vseh podrobno-
stih, zanima nas predvsem »nobilis domina« Benedikta. Videli smo, da
je označena kot »nobilis femina« – plemenita gospa, nikjer pa ni mogoče
izvedeti, iz katere svobodniške družine izhaja. Zato se je v zgodovinopis-
ju pojavilo več možnih rešitev, prava rešitev tega vprašanja pa je lahko ključ
do odgovora na marsikatero vprašanje, ki je vezano na posesti Ptujskih tudi
v Savinjski in Šaleški dolini. V strokovni literaturi najdemo tri različne od-
govore na to vprašanje. Ernst Klebel zagovarja mnenje, da je Benedikta iz
rodu plemenitih Dravskih.23 Drugi odgovor ponuja Hans Pirchegger, ki
se nagiba k rešitvi, da je morala biti Benedikta iz rodu plemenitih iz Mac-
hlanda.24 Tej rešitvi je naklonjen tudi Dušan Kos v svoji natisnjeni diser-
taciji.25 Zadnji, ki se je s tem vprašanjem resneje ukvarjal in je ponudil svo-
jo, drugačno teorijo, pa je John B. Freed, ki Benedikto enači s sestro Oto-
na Ehrneško-Kunšperškega in po bratovi smrti tudi dedinjo velike Ehrne-
ške dediščine,26 preko katere je prišlo do formiranja vzporedne linije Ptuj-
skih, Kunšperških.27
Zaradi omenjene velike pomembnosti tega vprašanja bomo vse možne
rešitve podrobneje analizirali in bomo seveda pozorni predvsem na posle-
dice, ki so nastale na področju Savinjske in Šaleške doline.
Prvi od omenjenih se je problematike lotil Hans Pirchegger v delu o go-
spodih Ptujskih, zato je prav, da s tem delom in z njegovo rešitvijo vpraša-
nja začnemo. Pri pregledu posesti, ki so jih tako ali drugače imeli v lasti ali/
oz. v upravljanju Ptujski, se seveda sreča tudi s posestmi v Dravski dolini
ter z imenom Benedikte in se vpraša, kdo je ta Benedikta. Vprašanje se mu
ne zdi postranskega pomena, saj opozarja, da je izvor žene dostikrat ključ-
nega pomena pri razvozlavanju vprašanja o pridobivanju posesti. Za rešitev
vprašanja izvora Benedikte se Pirchegger nasloni na posesti, ki so jih imeli
Ptujski v Lungavu, in preko teh poskusi razvozlati Benediktin izvor. Ugo-
E. Klebel, Der Lungau, 160–163.
H. Pirchegger, Die Herren von Pettau, 5–8. Še: isti, Steirisch Lungau?, ZHVSt 53/1962,
327–329.
D. Kos, Med gradom in mestom, 93.
John, B. Freed, German Source Collections. The Archdiocese of Salzburg as a Case Study, v:
Medieval Women and the Sources of Medieval History, 80–121.
Poleg teh treh besedil je potrebno opozoriti še na: Walter Brunner, Das Werden der landes-
grenze gegen Kärnten und Salzburg im Raume Murau – Neumarkt, v: Das Werden der Ste-
iermar. Die Zeit der Traungauer, ur. Gerhard Pferschy, Veröffentlichungen des steiermärki-
schen Landesarchives 10, Graz, Wien, Köln 1980.
