Page 89 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 89
Izgradnja cerkvene mreže do 13. stoletja
najdemo prvič omenjenega že leta 1245 in 1246,18 nato leta 126219 in na-
zadnje v dveh listinah leta 1263, ko se pojavlja v eni listini skupaj z bratom
Wigandom,20 v drugi pa so našteti trije bratje: »Fridericus, Wigandus, Si-
fridus de Helfenstein(!)«;21 Dušan Kos pa domneva, da je v isto družino
spadal tudi polzelski župnik Hartwig, ki se kot župnik prvič omenja leta
1263 v že citirani listini (»Hertwicus plebanus in Haelnsteyn«). Hartwik
je nato dosegel tudi položaj savinjskega dekana (»Hertwicus decanus Sau-
nie plebanus in Helenstayn«),22 ki ga je opravljal vsaj med letoma 1269 in
1286.23 Leta 1308 je bil na Polzeli župnik z imenom Peregrin24 in ravno
nekje v tem času smemo domnevati nastanek polzelske komende. Ivanov-
ci so potem nastavljali svoje redovne duhovnike za dušne pastirje v Polze-
li vse do leta 1780.25
Kako je prišlo do podelitve Polzele ivanovcem? V začetku 13. stoletja
so viteški redovi s propadanjem ideje križarskih vojn začeli izgubljati tako
svoje naloge kot svoje postojanke na vzhodu in začeli intenzivno iskati mo-
žnosti za delovanje v Evropi. Kmalu po letu 1200 je Friderik Ptujski na svo-
je ozemlje pripeljal križnike oz. nemške viteze ter jim zaupal obrambo ogr-
ske meje in kolonizacijo mejnega področja. Nemški viteški red se je hitro
razširil po ozemlju današnje Slovenije. Drugače je z ivanovci, ki so imeli na
današnjih slovenskih tleh manj posesti. Vendar so se tudi ti naselili v Me-
lje pri Mariboru že okoli leta 1217 in nato še v 13. stoletju tudi v Komen-
do na Kranjskem in na področje Polzele. Prav verjetno je, da so gospodje
iz Orta, tako kot večina drugih plemiških rodbin, tudi sami prispevali svoj
delež h križarskim vojnam in da se je vsaj en član njihove rodbine udeležil
teh vojn.26 V njihovem spremstvu pa so gotovo potovali na to avanturo tudi
1245, december 13; objavljeno v: StUB II, št. 463, 576; regest v: Kos, Gradivo V, št. 872, 412.
1246, Ptuj; prepis iz 17. stoletja v NALj KAL f. 82/32; objavljeno v: StUB III, št. 8, 61; regest
v: Kos, Gradivo V, št. 896, 423.
1262, april 21; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 797; ob-
javljeno v: StUB IV, št. 61, 39, 40. Tudi: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 42.
1263, september 2, Celje; objavljeno v: StUB IV, št. 116, 73, 74.
1263, september 12, Celje; objavljeno v: StUB IV, št. 117, 74.
1269, november 8, Laško; objavljeno v: StUB IV, št. 357, 214, 215.
1286, Žovnek; CKL, št. 53, 75, 76 (»Hartwico plebano de Haelenstain decano Saunie«).
Primerjaj tudi: I. Orožen, Das Bistum und die Diözese Lavant III, Das Archidiakonat Sauni-
en, Cilli 1880, 23, in J. Mlinarič, n. d., 162.
1308, maj 13, Pliberk; po regesti v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 82–84.
F. Kovačič, n. d., 96.
V kodeksu samostana v Gleinku pri Steyerju (Gornja Avstrija) je ohranjena (žal le v prepisu iz
prve polovice 17. stoletja) listina, s katero je Hartnid (v listini napačno Heinrich) iz Orta po-
trdil podelitve Udalschalka iz Triebenbacha (osrednja Štajerska) samostanu v Gleinku zara-
najdemo prvič omenjenega že leta 1245 in 1246,18 nato leta 126219 in na-
zadnje v dveh listinah leta 1263, ko se pojavlja v eni listini skupaj z bratom
Wigandom,20 v drugi pa so našteti trije bratje: »Fridericus, Wigandus, Si-
fridus de Helfenstein(!)«;21 Dušan Kos pa domneva, da je v isto družino
spadal tudi polzelski župnik Hartwig, ki se kot župnik prvič omenja leta
1263 v že citirani listini (»Hertwicus plebanus in Haelnsteyn«). Hartwik
je nato dosegel tudi položaj savinjskega dekana (»Hertwicus decanus Sau-
nie plebanus in Helenstayn«),22 ki ga je opravljal vsaj med letoma 1269 in
1286.23 Leta 1308 je bil na Polzeli župnik z imenom Peregrin24 in ravno
nekje v tem času smemo domnevati nastanek polzelske komende. Ivanov-
ci so potem nastavljali svoje redovne duhovnike za dušne pastirje v Polze-
li vse do leta 1780.25
Kako je prišlo do podelitve Polzele ivanovcem? V začetku 13. stoletja
so viteški redovi s propadanjem ideje križarskih vojn začeli izgubljati tako
svoje naloge kot svoje postojanke na vzhodu in začeli intenzivno iskati mo-
žnosti za delovanje v Evropi. Kmalu po letu 1200 je Friderik Ptujski na svo-
je ozemlje pripeljal križnike oz. nemške viteze ter jim zaupal obrambo ogr-
ske meje in kolonizacijo mejnega področja. Nemški viteški red se je hitro
razširil po ozemlju današnje Slovenije. Drugače je z ivanovci, ki so imeli na
današnjih slovenskih tleh manj posesti. Vendar so se tudi ti naselili v Me-
lje pri Mariboru že okoli leta 1217 in nato še v 13. stoletju tudi v Komen-
do na Kranjskem in na področje Polzele. Prav verjetno je, da so gospodje
iz Orta, tako kot večina drugih plemiških rodbin, tudi sami prispevali svoj
delež h križarskim vojnam in da se je vsaj en član njihove rodbine udeležil
teh vojn.26 V njihovem spremstvu pa so gotovo potovali na to avanturo tudi
1245, december 13; objavljeno v: StUB II, št. 463, 576; regest v: Kos, Gradivo V, št. 872, 412.
1246, Ptuj; prepis iz 17. stoletja v NALj KAL f. 82/32; objavljeno v: StUB III, št. 8, 61; regest
v: Kos, Gradivo V, št. 896, 423.
1262, april 21; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 797; ob-
javljeno v: StUB IV, št. 61, 39, 40. Tudi: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 42.
1263, september 2, Celje; objavljeno v: StUB IV, št. 116, 73, 74.
1263, september 12, Celje; objavljeno v: StUB IV, št. 117, 74.
1269, november 8, Laško; objavljeno v: StUB IV, št. 357, 214, 215.
1286, Žovnek; CKL, št. 53, 75, 76 (»Hartwico plebano de Haelenstain decano Saunie«).
Primerjaj tudi: I. Orožen, Das Bistum und die Diözese Lavant III, Das Archidiakonat Sauni-
en, Cilli 1880, 23, in J. Mlinarič, n. d., 162.
1308, maj 13, Pliberk; po regesti v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 82–84.
F. Kovačič, n. d., 96.
V kodeksu samostana v Gleinku pri Steyerju (Gornja Avstrija) je ohranjena (žal le v prepisu iz
prve polovice 17. stoletja) listina, s katero je Hartnid (v listini napačno Heinrich) iz Orta po-
trdil podelitve Udalschalka iz Triebenbacha (osrednja Štajerska) samostanu v Gleinku zara-
