Page 87 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 87
Izgradnja cerkvene mreže do 13. stoletja
verjetneje za patriarhovi ustanovi, pa pri obnovi najdeni sledovi gosposke
empore nakazujejo možnost, da je cerkev v Braslovčah nastala kot lastni-
ška cerkev,8 ki pa je bila kmalu povsem vpeta v nastalo (pra)farno mrežo,
saj smo že ob obravnavi ustanovne listine samostana v Gornjem Gradu vi-
deli, da je imel leta 1140 oglejski patriarh že pravico do svobodnega razpo-
laganja s cerkveno desetino.
Vsekakor je v Zgornji Savinjski dolini mogoče in verjetno predpostaviti
kar tri pražupnijska središča, ki imajo svoje korenine najverjetneje še v ka-
rolinški cerkveni organizaciji: Šempeter, Braslovče in Gornji Grad. Uso-
da slednjih dveh se je ob nastanku samostana v Gornjem Gradu povezala
z zgodovino samostana (gornjegrajska fara je bila leta 1140 vtelovljena sa-
mostanu, za braslovško faro pa smo že zapisali, da je od ustanovitve naprej
dajala samostanu dve tretjini desetine, samostan pa se je nato vse do 14.
stoletja boril z Žovneškimi gospodi za popolno vtelovitev braslovške fare,
o čemer bo več govora v nadaljevanju razprave). Zanimivo pa je opozoriti,
da je ob nastanku samostana in »razdelitvi« ozemlja med samostanom in
oglejskim patriarhom prevzela na sebe vlogo središčne cerkve na patriarho-
vih tleh cerkev sv. Kancijana v Rečici ob Savinji. Patriarh se je v njej zadrže-
val ob vizitacijah na svojih savinjskih posestvih ter na tem mestu vršil spre-
jeme in sprejemal odločitve.9 Kaj je bilo tisto, zaradi česar je postala ravno
Rečica ob Savinji oz. njena cerkev sv. Kancijana tista osrednja točka patri-
arhove uprave (in morda tudi življenja na tleh Zgornje Savinjske doline na-
sploh), je danes težko ugotoviti. Ne nazadnje je bila Rečica zaradi tega pre-
ferirana tudi v odnosu do npr. Mozirja in Nazarij (Vrbovca), da ne govori-
mo o Ljubnem in Lučah (ki sta verjetno mlajšega nastanka in je za nasta-
nek teh dveh naselij verjetno »kriv« Gornjegrajski samostan s svojim pri-
zadevanjem za kultiviranje prostora), ki danes veljajo za pomembnejša sre-
dišča. Zanimivo bi bilo videti, ali je bila cerkev sv. Kancijana (kot ena od
listinsko najstarejših izpričanih cerkva na obravnavanem področju) posta-
vljena na mestu, ki je bilo že pred tem nekakšen kultni prostor, in je tradi-
cija prostora tista, ki jo je dvignila nad sosednje vasi. Žal je arheološka to-
pografija ravno v fazi izdelave in vsi njeni rezultati še niso dostopni. Že prvi
podatki pa kažejo na to, da je arheološka slika Zgornjesavinjskega (in seve-
da tudi okolice Mozirja in Rečice) mnogo bolj pisana in bogata, kot je bilo
to mogoče ugotavljati do sedaj.
I. Stopar, Karolinška arhitektura, 23.
Prim. npr.: 1173, Rečica ob Savinji; StUB I, št. 551, 521; 1231, september 18, Rečica ob Savin-
ji (original pergamentna listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 480); 1247, julij
12, Rečica ob Savinji; objava v: StUB III, št.12, 66, 67; Gradivo VI/1, št. 38, 65.
verjetneje za patriarhovi ustanovi, pa pri obnovi najdeni sledovi gosposke
empore nakazujejo možnost, da je cerkev v Braslovčah nastala kot lastni-
ška cerkev,8 ki pa je bila kmalu povsem vpeta v nastalo (pra)farno mrežo,
saj smo že ob obravnavi ustanovne listine samostana v Gornjem Gradu vi-
deli, da je imel leta 1140 oglejski patriarh že pravico do svobodnega razpo-
laganja s cerkveno desetino.
Vsekakor je v Zgornji Savinjski dolini mogoče in verjetno predpostaviti
kar tri pražupnijska središča, ki imajo svoje korenine najverjetneje še v ka-
rolinški cerkveni organizaciji: Šempeter, Braslovče in Gornji Grad. Uso-
da slednjih dveh se je ob nastanku samostana v Gornjem Gradu povezala
z zgodovino samostana (gornjegrajska fara je bila leta 1140 vtelovljena sa-
mostanu, za braslovško faro pa smo že zapisali, da je od ustanovitve naprej
dajala samostanu dve tretjini desetine, samostan pa se je nato vse do 14.
stoletja boril z Žovneškimi gospodi za popolno vtelovitev braslovške fare,
o čemer bo več govora v nadaljevanju razprave). Zanimivo pa je opozoriti,
da je ob nastanku samostana in »razdelitvi« ozemlja med samostanom in
oglejskim patriarhom prevzela na sebe vlogo središčne cerkve na patriarho-
vih tleh cerkev sv. Kancijana v Rečici ob Savinji. Patriarh se je v njej zadrže-
val ob vizitacijah na svojih savinjskih posestvih ter na tem mestu vršil spre-
jeme in sprejemal odločitve.9 Kaj je bilo tisto, zaradi česar je postala ravno
Rečica ob Savinji oz. njena cerkev sv. Kancijana tista osrednja točka patri-
arhove uprave (in morda tudi življenja na tleh Zgornje Savinjske doline na-
sploh), je danes težko ugotoviti. Ne nazadnje je bila Rečica zaradi tega pre-
ferirana tudi v odnosu do npr. Mozirja in Nazarij (Vrbovca), da ne govori-
mo o Ljubnem in Lučah (ki sta verjetno mlajšega nastanka in je za nasta-
nek teh dveh naselij verjetno »kriv« Gornjegrajski samostan s svojim pri-
zadevanjem za kultiviranje prostora), ki danes veljajo za pomembnejša sre-
dišča. Zanimivo bi bilo videti, ali je bila cerkev sv. Kancijana (kot ena od
listinsko najstarejših izpričanih cerkva na obravnavanem področju) posta-
vljena na mestu, ki je bilo že pred tem nekakšen kultni prostor, in je tradi-
cija prostora tista, ki jo je dvignila nad sosednje vasi. Žal je arheološka to-
pografija ravno v fazi izdelave in vsi njeni rezultati še niso dostopni. Že prvi
podatki pa kažejo na to, da je arheološka slika Zgornjesavinjskega (in seve-
da tudi okolice Mozirja in Rečice) mnogo bolj pisana in bogata, kot je bilo
to mogoče ugotavljati do sedaj.
I. Stopar, Karolinška arhitektura, 23.
Prim. npr.: 1173, Rečica ob Savinji; StUB I, št. 551, 521; 1231, september 18, Rečica ob Savin-
ji (original pergamentna listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 480); 1247, julij
12, Rečica ob Savinji; objava v: StUB III, št.12, 66, 67; Gradivo VI/1, št. 38, 65.
