Page 291 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 291
Zgornja in spodnja Savinjska dolina
Rimana kronika.63 Toda v tem primeru ni šlo za popolno zmago. Vojaške moči
Goriških grofov so bile vse prej kot premagane. 1. julija 1308 (vojna je kot kaže
med zimo mirovala) je prišlo do obleganja Slovenj Gradca, ki je bil takrat last
koroškega vojvode in ga je v njegovem imenu branil Konrad Aufensteinski. Me-
sto so oblegali krški škof Henrik, Friderik Vovbrški in grof Babanič ter ga 12.
julija tudi zavzeli. Ker pa se je na gradu nad mestom utrdila večja vojska pod
vodstvom Konrada Aufensteinskega, so se bili oblegovalci prisiljeni umakniti.64
Še pomembnejše pa je dogajanje v zvezi z Gornjegrajskim samostanom.
Zapisali smo že, da sta se samostan in njegov opat Wulfing postavila v bor-
bi za češko krono na stran koroškega vojvode Henrika. Zato so opat in
konvent samostana grofom Vovbrškim tudi odrekli pravico do opravljanja
odvetništva nad samostanskimi posestmi. Tega Vovbrški seveda niso mo-
gli mirno dopustiti. Vovbrški grof Ulrik III. je zato leta 1307 vdrl v Savinj-
sko dolino, kjer se je združil z vojsko svojega zaveznika Ulrika Žovneške-
ga in napadel samostanske posesti in sam samostan. Vovbrškemu in Žov-
neškemu se je posrečilo ne samo opustošiti samostanskih posesti, temveč
so tudi zavzeli samostan, ujeli opata Wulfinga in ga odpeljali na Koroško.65
To je bilo seveda nezaslišano dejanje, tako da je v tem sporu posredoval sam
patriarh. 13. maja 1308 je prišlo v Pliberku/Bleiburgu do sporazuma med
Friderikom grofom Vovbrškim in opatom Wulfingom.66 Ta listina pred-
stavlja zaradi svoje vsebine enega najpomembnejših dokumentov, ki poma-
ga razvozlati marsikatero odprto vprašanje o dogodkih v teh burnih časih.
Že samo dejstvo, da je do podpisa sporazuma prišlo v Pliberku, centru vov-
brških posesti, jasno govori o tem, katera stran je diktirala pogoje sporazu-
ma. Grofje Vovbrški so seveda kot člani zmagovalne strani želeli to dejstvo
čim bolje vnovčiti. Na strani samostana sta sporazum podpisala opat Wul-
fing in njegov namestnik in upravitelj kapitlja (»syndicus et procurator to-
Kroniko je sestavil Otokar iz Štajerske, najverjetneje identičen z »Otacher uoz der Geul«
(Gaal), ki verjetno izhaja iz nižje ministerialne rodbine gospodov iz Strettwega (severozaho-
dna Štajerska), besedilo pa obsega približno 100.000 vrstic. Otokar je sestavil kroniko, v kate-
ri je opisal čas med smrtjo cesarja Friderika II. Staufa in do konca upora proti Frideriku Habs-
burškemu leta 1309. Ta kronika sodi med natančnejša in zanesljivejša dela te vrste (Lexikon des
Mittelalters VI, geslo Ottokar v. Steiermark (Ursula Liebertz-Grün), 1587, 1588).
1308, julij 1, Slovenj Gradec; regest v: RHSt, št. 20, 6. 1308, julij 12, Slovenj Gradec, regest
v: RHSt, št. 22, 7, in 1308, po julij 12, Slovenj Gradec; regest v: RHSt, št. 23, 7. Primerjaj
tudi: H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark II, 19. Johann Skuk, Zgodovina župnije Slo-
venj Gradec, Koroški zbornik 1, 23, v katerem nepravilno domneva, da so oblegovalci zavzeto
mesto uspeli obdržati.
K. Tangl, Die Grafen von Heunburg, AÖG 25/1860, 265.
1308, maj 13, Bleiburg; prepis iz 19. stoletja v: StLA, št. 1716b; regest v: RHSt, št. 6, 2, 3; I.
Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 82–84; MDC VII, št. 472, 178.
Rimana kronika.63 Toda v tem primeru ni šlo za popolno zmago. Vojaške moči
Goriških grofov so bile vse prej kot premagane. 1. julija 1308 (vojna je kot kaže
med zimo mirovala) je prišlo do obleganja Slovenj Gradca, ki je bil takrat last
koroškega vojvode in ga je v njegovem imenu branil Konrad Aufensteinski. Me-
sto so oblegali krški škof Henrik, Friderik Vovbrški in grof Babanič ter ga 12.
julija tudi zavzeli. Ker pa se je na gradu nad mestom utrdila večja vojska pod
vodstvom Konrada Aufensteinskega, so se bili oblegovalci prisiljeni umakniti.64
Še pomembnejše pa je dogajanje v zvezi z Gornjegrajskim samostanom.
Zapisali smo že, da sta se samostan in njegov opat Wulfing postavila v bor-
bi za češko krono na stran koroškega vojvode Henrika. Zato so opat in
konvent samostana grofom Vovbrškim tudi odrekli pravico do opravljanja
odvetništva nad samostanskimi posestmi. Tega Vovbrški seveda niso mo-
gli mirno dopustiti. Vovbrški grof Ulrik III. je zato leta 1307 vdrl v Savinj-
sko dolino, kjer se je združil z vojsko svojega zaveznika Ulrika Žovneške-
ga in napadel samostanske posesti in sam samostan. Vovbrškemu in Žov-
neškemu se je posrečilo ne samo opustošiti samostanskih posesti, temveč
so tudi zavzeli samostan, ujeli opata Wulfinga in ga odpeljali na Koroško.65
To je bilo seveda nezaslišano dejanje, tako da je v tem sporu posredoval sam
patriarh. 13. maja 1308 je prišlo v Pliberku/Bleiburgu do sporazuma med
Friderikom grofom Vovbrškim in opatom Wulfingom.66 Ta listina pred-
stavlja zaradi svoje vsebine enega najpomembnejših dokumentov, ki poma-
ga razvozlati marsikatero odprto vprašanje o dogodkih v teh burnih časih.
Že samo dejstvo, da je do podpisa sporazuma prišlo v Pliberku, centru vov-
brških posesti, jasno govori o tem, katera stran je diktirala pogoje sporazu-
ma. Grofje Vovbrški so seveda kot člani zmagovalne strani želeli to dejstvo
čim bolje vnovčiti. Na strani samostana sta sporazum podpisala opat Wul-
fing in njegov namestnik in upravitelj kapitlja (»syndicus et procurator to-
Kroniko je sestavil Otokar iz Štajerske, najverjetneje identičen z »Otacher uoz der Geul«
(Gaal), ki verjetno izhaja iz nižje ministerialne rodbine gospodov iz Strettwega (severozaho-
dna Štajerska), besedilo pa obsega približno 100.000 vrstic. Otokar je sestavil kroniko, v kate-
ri je opisal čas med smrtjo cesarja Friderika II. Staufa in do konca upora proti Frideriku Habs-
burškemu leta 1309. Ta kronika sodi med natančnejša in zanesljivejša dela te vrste (Lexikon des
Mittelalters VI, geslo Ottokar v. Steiermark (Ursula Liebertz-Grün), 1587, 1588).
1308, julij 1, Slovenj Gradec; regest v: RHSt, št. 20, 6. 1308, julij 12, Slovenj Gradec, regest
v: RHSt, št. 22, 7, in 1308, po julij 12, Slovenj Gradec; regest v: RHSt, št. 23, 7. Primerjaj
tudi: H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark II, 19. Johann Skuk, Zgodovina župnije Slo-
venj Gradec, Koroški zbornik 1, 23, v katerem nepravilno domneva, da so oblegovalci zavzeto
mesto uspeli obdržati.
K. Tangl, Die Grafen von Heunburg, AÖG 25/1860, 265.
1308, maj 13, Bleiburg; prepis iz 19. stoletja v: StLA, št. 1716b; regest v: RHSt, št. 6, 2, 3; I.
Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 82–84; MDC VII, št. 472, 178.
