Page 288 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 288
V primežu medplemiških prerivanj
ležeči v Spodnji Dobravi (»minderen Hart«) pri Tunjicah zahodno od Ka-
mnika za 8 mark oglejskih pfenigov. Pri tem se je obvezal, da če se bo poja-
vil kdo, ki bo imel več pravic do teh dveh hub, kot jih ima sam, mu bo plačal
15 mark oglejskih pfenigov; če ne, je obljubil v Ljubljani obstagij.49 Zadnja
pridobitev, ki jo je uspel doseči opat Wulfing, datira v leto 1307, torej že v
čas vojne za češko krono, ki je močno prizadela tudi obravnavano področje
in kateri se bomo posvetili v nadaljevanju razprave. Leta 1307 sta brata Ni-
kolaj in Wergand Pirso, imenovan »Göstel«, sinova pokojnega Pirsa iz Čr-
nela/Rotenbüchel,50 potrdila, da je njun pokojni oče predal opatu Wulfin-
gu in samostanu v Gornjem Gradu vse pravice na desetinah pri Motniku,
ki jih je imel pred tem v fevdu od samostana, ter da je za to prejel od opa-
ta Wulfinga 10 mark oglejskih pfenigov.51 Listino sta pečatila »Friedrich
von Windischgretz« in »Nikolaus von Rotempühel«, kot priče pa so bili
prisotni še Ulrik, župnik v Gorjah (»pfarrer von Göriach«), ki je bil tudi
učitelj v Kamniku (»schulmeister in Stein«), Ortolf iz Mengša (»Meingo-
spurch«), Fritz »von Apetz«, Ernest »von Unselsdorf«, Wllinus imeno-
van Skrobout, Herman, Albert in Ulrik, sodniki iz Kamnika in tamkaj-
šnja meščana Gregor in Erazem.52
Vidimo, da je bila doba opata Wulfinga za gospodarsko stanje Gornje-
grajskega samostana izredno plodovita in donosna, zato so toliko bolj pre-
senetljivi argumenti, s katerimi so grofje Vovbrški po koncu vojne za češko
krono opravičevali svojo sovražno pozicijo do opata, ko so ga obdolževali
delovanja proti koristim samostana. Vendar je, preden preidemo do te izje-
mno pomembne listine, ki odkriva marsikateri detajl in predvsem miselnost
takratnega časa, potrebno natančneje predstaviti čas v letih 1306 do 1308.
4. avgusta 1306 je umrl zadnji predstavnik družine Přemyslidov, Václav
III. Po njegovi smrti sta se pojavila dva pretendenta za češko krono, koroški
vojvoda in tirolski grof Henrik in nemški cesar Albert I. Habsburški (cesar
od 1298–1308), ki je proglasil češki prestol za izpraznjen in trdil, da pripa-
da nemški kroni. S tem argumentom je leta 1306 postavil svojega sina Ru-
dolfa III. za češkega kralja. Gornjegrajski opat Wulfing in samostan sta v
tem sporu stopila na stran Henrika Koroškega iz tirolske veje Goriško-Ti-
rolskih grofov, pretendenta na češki tron, ki je bil poročen s sestro zadnjega
1306, april 20; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1689a.
Grad Črnelo/Rotenbüchel je ležal nad vasjo Turnše blizu Doba pri Domžalah (Ivan Jakič,
Vsi slovenski gradovi, 81).
1307, december 15, Kamnik; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1711.
Za vsa ta imena primerjaj posamezna gesla v: B. Otorepec, Prebivalstvo Kamnika v srednjem
veku, 71–92.
ležeči v Spodnji Dobravi (»minderen Hart«) pri Tunjicah zahodno od Ka-
mnika za 8 mark oglejskih pfenigov. Pri tem se je obvezal, da če se bo poja-
vil kdo, ki bo imel več pravic do teh dveh hub, kot jih ima sam, mu bo plačal
15 mark oglejskih pfenigov; če ne, je obljubil v Ljubljani obstagij.49 Zadnja
pridobitev, ki jo je uspel doseči opat Wulfing, datira v leto 1307, torej že v
čas vojne za češko krono, ki je močno prizadela tudi obravnavano področje
in kateri se bomo posvetili v nadaljevanju razprave. Leta 1307 sta brata Ni-
kolaj in Wergand Pirso, imenovan »Göstel«, sinova pokojnega Pirsa iz Čr-
nela/Rotenbüchel,50 potrdila, da je njun pokojni oče predal opatu Wulfin-
gu in samostanu v Gornjem Gradu vse pravice na desetinah pri Motniku,
ki jih je imel pred tem v fevdu od samostana, ter da je za to prejel od opa-
ta Wulfinga 10 mark oglejskih pfenigov.51 Listino sta pečatila »Friedrich
von Windischgretz« in »Nikolaus von Rotempühel«, kot priče pa so bili
prisotni še Ulrik, župnik v Gorjah (»pfarrer von Göriach«), ki je bil tudi
učitelj v Kamniku (»schulmeister in Stein«), Ortolf iz Mengša (»Meingo-
spurch«), Fritz »von Apetz«, Ernest »von Unselsdorf«, Wllinus imeno-
van Skrobout, Herman, Albert in Ulrik, sodniki iz Kamnika in tamkaj-
šnja meščana Gregor in Erazem.52
Vidimo, da je bila doba opata Wulfinga za gospodarsko stanje Gornje-
grajskega samostana izredno plodovita in donosna, zato so toliko bolj pre-
senetljivi argumenti, s katerimi so grofje Vovbrški po koncu vojne za češko
krono opravičevali svojo sovražno pozicijo do opata, ko so ga obdolževali
delovanja proti koristim samostana. Vendar je, preden preidemo do te izje-
mno pomembne listine, ki odkriva marsikateri detajl in predvsem miselnost
takratnega časa, potrebno natančneje predstaviti čas v letih 1306 do 1308.
4. avgusta 1306 je umrl zadnji predstavnik družine Přemyslidov, Václav
III. Po njegovi smrti sta se pojavila dva pretendenta za češko krono, koroški
vojvoda in tirolski grof Henrik in nemški cesar Albert I. Habsburški (cesar
od 1298–1308), ki je proglasil češki prestol za izpraznjen in trdil, da pripa-
da nemški kroni. S tem argumentom je leta 1306 postavil svojega sina Ru-
dolfa III. za češkega kralja. Gornjegrajski opat Wulfing in samostan sta v
tem sporu stopila na stran Henrika Koroškega iz tirolske veje Goriško-Ti-
rolskih grofov, pretendenta na češki tron, ki je bil poročen s sestro zadnjega
1306, april 20; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1689a.
Grad Črnelo/Rotenbüchel je ležal nad vasjo Turnše blizu Doba pri Domžalah (Ivan Jakič,
Vsi slovenski gradovi, 81).
1307, december 15, Kamnik; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1711.
Za vsa ta imena primerjaj posamezna gesla v: B. Otorepec, Prebivalstvo Kamnika v srednjem
veku, 71–92.
