Page 295 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 295
Zgornja in spodnja Savinjska dolina
vitezom, nastalih zaradi zgoraj navedene škode in zahtevkov. Zato pa dajo
Vovbrški samostanu za deset mark posesti, in sicer štiri hube v Prelski (»zu
Preileis«), tri v Ponikvi (»Ponigl«), tri v Brezovi (»Wresowa«), tri v Selu
(»Cel«), eno v Družmirju (»Tresimir«) in dve v Pesju (»Huntstorf«).75 2)
Samostan je priznal grofe Vovbrške za večne čase kot svoje odvetnike. Če
bi samostan poskušal to službo grofom odtujiti in bi oni zaradi tega utrpe-
li kakršno koli škodo, dobijo grofi od samostana 500 mark oglejskih pfeni-
gov, samostan pa mora tudi vrniti opisanih in podeljenih 10 mark posesti.
3) Samostan odstopa tudi od vseh sodnih postopkov proti grofom v zve-
zi z omenjenimi spori. 4) Samostan je potrdil vse listine in sporazume, ki
so jih imeli grofje Vovbrški od opatov Janeza in Wulfinga; vse ostale listi-
ne, ki lahko škodijo grofom Vovbrškim in so v nasprotju z dogovorjenim v
tem sporazumu, so neveljavne.
Sporazum so pečatili: »den erben probst Johansen von Oeberndorf und
sein capitel und hern Leupolden den erzyagen in dem Sevntal und Chern-
den und hern Vlreichen den erzyagen in Chernden und hern Vlreichen den
edlen vreyen von Sevnek.« Priče pa so bili: »her Hauch von Teuffen, her
Rudolf von Scherfenberch, her Eberhart von Altenburch, her Nicla von dem
Newen hause, her Friderich von Chvensperch, Rudolf von Prausperch«.
Jezik in poudarki v tem sporazumu so seveda povsem drugačni, kot smo
jih lahko še videli v sporazumu, zapisanem le eno leto pred tem. Samostan
očitno tudi po odstopu opata Wulfinga ni odstopil od zahtev za povračilo
škode, ki so mu jo povzročili grofje Vovbrški, iz besedila pa se da tudi raz-
brati, da so na sodišče (deželno?) vložili zahtevek in upali na ugodno raz-
rešitev. Da bi se izognili sodni razpravi in očitno pričakovanemu porazu v
njej, so grofje zato raje odstopili del svojih posesti v Šaleški dolini in vzho-
dno od nje. S podelitvijo teh posesti se jim ni ravno mudilo, vendar so sa-
mostan in njegov opat še stopnjevali pritisk na Vovbrške in tako dosegli, da
Prelska je vas vzhodno od današnje Vinske Gore (Šentjanž na Peči); s pojmom Brezovo je ver-
jetno mišljen zaselek na Ponikvi pri Žalcu (P. Blaznik, Topografija I, 75) – vzhodno od Silo-
ve pri Velenju (možno pa bi bilo misliti tudi na Brezovo, zaselek v Škalah, kjer vemo, da so
imeli grofje Vovbrški v lasti polovico gradu Turn in obširno posest, pripadajočo temu gradu),
Selo je ali Janškovo selo, zaselek na področju današnje Vinske Gore (P. Blaznik, Topografija
II, 276), kjer je imel svoje posesti grad Ekenstein, ki so ga imeli grofje Vovbrški v fevdu, lahko
pa mislimo tudi na vas Selo severno od Velenja ali (kar pa je morda najverjetneje) na Silovo,
vas na področju današnjega Šentilja, kjer vemo, da je gospoščina Šoštanj imela svojo posest;
Družmirje je bila vas vzhodno od Šoštanja, kjer je ležala tudi farna cerkev sv. Mihaela, Pes-
je pa je vas med Velenjem in Šoštanjem. Tudi vas Pesje je bila enako kot Družmirje žrtev iz-
kopavanja premoga in je danes prestavljena na sam južni rob doline. Nekdaj je vas Pesje leža-
la mnogo bolj na sredini dolinskega dna in je torej ležala v bolj neposredni bližini Družmirja,
kot je to videti po današnji legi Pesja.
vitezom, nastalih zaradi zgoraj navedene škode in zahtevkov. Zato pa dajo
Vovbrški samostanu za deset mark posesti, in sicer štiri hube v Prelski (»zu
Preileis«), tri v Ponikvi (»Ponigl«), tri v Brezovi (»Wresowa«), tri v Selu
(»Cel«), eno v Družmirju (»Tresimir«) in dve v Pesju (»Huntstorf«).75 2)
Samostan je priznal grofe Vovbrške za večne čase kot svoje odvetnike. Če
bi samostan poskušal to službo grofom odtujiti in bi oni zaradi tega utrpe-
li kakršno koli škodo, dobijo grofi od samostana 500 mark oglejskih pfeni-
gov, samostan pa mora tudi vrniti opisanih in podeljenih 10 mark posesti.
3) Samostan odstopa tudi od vseh sodnih postopkov proti grofom v zve-
zi z omenjenimi spori. 4) Samostan je potrdil vse listine in sporazume, ki
so jih imeli grofje Vovbrški od opatov Janeza in Wulfinga; vse ostale listi-
ne, ki lahko škodijo grofom Vovbrškim in so v nasprotju z dogovorjenim v
tem sporazumu, so neveljavne.
Sporazum so pečatili: »den erben probst Johansen von Oeberndorf und
sein capitel und hern Leupolden den erzyagen in dem Sevntal und Chern-
den und hern Vlreichen den erzyagen in Chernden und hern Vlreichen den
edlen vreyen von Sevnek.« Priče pa so bili: »her Hauch von Teuffen, her
Rudolf von Scherfenberch, her Eberhart von Altenburch, her Nicla von dem
Newen hause, her Friderich von Chvensperch, Rudolf von Prausperch«.
Jezik in poudarki v tem sporazumu so seveda povsem drugačni, kot smo
jih lahko še videli v sporazumu, zapisanem le eno leto pred tem. Samostan
očitno tudi po odstopu opata Wulfinga ni odstopil od zahtev za povračilo
škode, ki so mu jo povzročili grofje Vovbrški, iz besedila pa se da tudi raz-
brati, da so na sodišče (deželno?) vložili zahtevek in upali na ugodno raz-
rešitev. Da bi se izognili sodni razpravi in očitno pričakovanemu porazu v
njej, so grofje zato raje odstopili del svojih posesti v Šaleški dolini in vzho-
dno od nje. S podelitvijo teh posesti se jim ni ravno mudilo, vendar so sa-
mostan in njegov opat še stopnjevali pritisk na Vovbrške in tako dosegli, da
Prelska je vas vzhodno od današnje Vinske Gore (Šentjanž na Peči); s pojmom Brezovo je ver-
jetno mišljen zaselek na Ponikvi pri Žalcu (P. Blaznik, Topografija I, 75) – vzhodno od Silo-
ve pri Velenju (možno pa bi bilo misliti tudi na Brezovo, zaselek v Škalah, kjer vemo, da so
imeli grofje Vovbrški v lasti polovico gradu Turn in obširno posest, pripadajočo temu gradu),
Selo je ali Janškovo selo, zaselek na področju današnje Vinske Gore (P. Blaznik, Topografija
II, 276), kjer je imel svoje posesti grad Ekenstein, ki so ga imeli grofje Vovbrški v fevdu, lahko
pa mislimo tudi na vas Selo severno od Velenja ali (kar pa je morda najverjetneje) na Silovo,
vas na področju današnjega Šentilja, kjer vemo, da je gospoščina Šoštanj imela svojo posest;
Družmirje je bila vas vzhodno od Šoštanja, kjer je ležala tudi farna cerkev sv. Mihaela, Pes-
je pa je vas med Velenjem in Šoštanjem. Tudi vas Pesje je bila enako kot Družmirje žrtev iz-
kopavanja premoga in je danes prestavljena na sam južni rob doline. Nekdaj je vas Pesje leža-
la mnogo bolj na sredini dolinskega dna in je torej ležala v bolj neposredni bližini Družmirja,
kot je to videti po današnji legi Pesja.
