Page 287 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 287
Zgornja in spodnja Savinjska dolina
jala lega njihovega gradu in seveda omenjeni rudniki, pa jim je omogočila,
da so del posesti uspeli alodizirati, in iz te posesti so je del podelili Gornje-
grajskemu samostanu.
Podelitve ali prodaje poseti samostanu so sledile nato še v letih 1301, ko
je opat kupil od Friderika iz Zapric (sina pokojnega Ulrika Dyengarja)42
njegovo hišo, ležečo v mestu Kamnik pri vratih blizu farne cerkve, ki jo je
tudi obljubil varovati pred vsiljivci in se je bil pripravljen podvreči obsta-
giju v Ljubljani, če tega ne bi uspel izvrševati;43 nato v letu 1303, ko je od
Leopolda Maympacherja kupil vse njegove v Gornjem Gradu ležeče pose-
sti z izjemo enega mlina in 5 njiv za 18 mark breških pfenigov;44 o podeli-
tvi takrat že pokojnega Dipolda Kacenštajnskega, ki je škalski fari prepu-
stil hubo v Hrastovcu ter se v korist Gornjegrajskega samostana odpovedal
odvetništvu nad dvema hubama v Šmihelu (Družmirje) (vse za blagor svo-
je duše in duš njegovih prednikov) leta 1305, smo pisali že v poglavju o Ša-
leški dolini v drugi polovici 13. stoletja, spada pa tudi to dejanje med ostale
pridobitve Gornjegrajskega samostana v času opata Wulfinga.45
V letu 1306 pa je opat Wulfing uspel izvesti kar tri takšne nakupe: naj-
prej je od kamniškega meščana Janeza (imenovanega Luitz) in v soglasju z
Janezovim tastom Gregorjem in ženo Katarino kupil dve hubi v Okrogu
pri špitalu pri cerkvi sv. Antona v Špitaliču za 17 mark oglejskih pfenigov;46
le šest dni nato je kupil od v prejšnji listini omenjenega Gregorja (kamni-
škega meščana) še eno hubo, prav tako ležečo v Okrogu v bližini špitala,47
nazadnje pa je od Wernherja, viteza iz (Škofje) Loke (»Wernher der retter
von Lok«) in gradiščana na Zgornjem gradu v Kamniku,48 kupil dve hubi,
Glej: Božo Otorepec, Prebivalstvo Kamnika v srednjem veku, v: Kamniški zbornik II, Ka-
mnik 1956, 67–100, navedeni podatek na str. 75.
1301, avgust 30, Kamnik; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1628.
1303, marec 12, Kamnik; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1647a. O osebi Ulrika, kamniškega »šolmoštra« in župnika v Gorjah, ki je nastopal kot pri-
ča v več listinah, med letoma 1296 in 1312 vezanih na samostan Gornji Grad, primerjaj pri-
spevek: Božo Otorepec, Kamniški šolmošter Ulrik (1296–1312), v: Melikov zbornik. Sloven-
ci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, Ljubljana 2001, 221, 222.
1305, november 12, Ptuj; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1682. Listino je objavil tudi I. Orožen, Das Dekanat Schallthal, 44, 45; prim. še: I. Orožen,
Das Benediktinerstift Oberburg, 78.
1306, februar 2, Kamnik; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1685a.
1306, februar 8, Kamnik; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1685b.
Prim. B. Otorepec, Prebivalstvo Kamnika v srednjem veku, 91.
jala lega njihovega gradu in seveda omenjeni rudniki, pa jim je omogočila,
da so del posesti uspeli alodizirati, in iz te posesti so je del podelili Gornje-
grajskemu samostanu.
Podelitve ali prodaje poseti samostanu so sledile nato še v letih 1301, ko
je opat kupil od Friderika iz Zapric (sina pokojnega Ulrika Dyengarja)42
njegovo hišo, ležečo v mestu Kamnik pri vratih blizu farne cerkve, ki jo je
tudi obljubil varovati pred vsiljivci in se je bil pripravljen podvreči obsta-
giju v Ljubljani, če tega ne bi uspel izvrševati;43 nato v letu 1303, ko je od
Leopolda Maympacherja kupil vse njegove v Gornjem Gradu ležeče pose-
sti z izjemo enega mlina in 5 njiv za 18 mark breških pfenigov;44 o podeli-
tvi takrat že pokojnega Dipolda Kacenštajnskega, ki je škalski fari prepu-
stil hubo v Hrastovcu ter se v korist Gornjegrajskega samostana odpovedal
odvetništvu nad dvema hubama v Šmihelu (Družmirje) (vse za blagor svo-
je duše in duš njegovih prednikov) leta 1305, smo pisali že v poglavju o Ša-
leški dolini v drugi polovici 13. stoletja, spada pa tudi to dejanje med ostale
pridobitve Gornjegrajskega samostana v času opata Wulfinga.45
V letu 1306 pa je opat Wulfing uspel izvesti kar tri takšne nakupe: naj-
prej je od kamniškega meščana Janeza (imenovanega Luitz) in v soglasju z
Janezovim tastom Gregorjem in ženo Katarino kupil dve hubi v Okrogu
pri špitalu pri cerkvi sv. Antona v Špitaliču za 17 mark oglejskih pfenigov;46
le šest dni nato je kupil od v prejšnji listini omenjenega Gregorja (kamni-
škega meščana) še eno hubo, prav tako ležečo v Okrogu v bližini špitala,47
nazadnje pa je od Wernherja, viteza iz (Škofje) Loke (»Wernher der retter
von Lok«) in gradiščana na Zgornjem gradu v Kamniku,48 kupil dve hubi,
Glej: Božo Otorepec, Prebivalstvo Kamnika v srednjem veku, v: Kamniški zbornik II, Ka-
mnik 1956, 67–100, navedeni podatek na str. 75.
1301, avgust 30, Kamnik; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1628.
1303, marec 12, Kamnik; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1647a. O osebi Ulrika, kamniškega »šolmoštra« in župnika v Gorjah, ki je nastopal kot pri-
ča v več listinah, med letoma 1296 in 1312 vezanih na samostan Gornji Grad, primerjaj pri-
spevek: Božo Otorepec, Kamniški šolmošter Ulrik (1296–1312), v: Melikov zbornik. Sloven-
ci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, Ljubljana 2001, 221, 222.
1305, november 12, Ptuj; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1682. Listino je objavil tudi I. Orožen, Das Dekanat Schallthal, 44, 45; prim. še: I. Orožen,
Das Benediktinerstift Oberburg, 78.
1306, februar 2, Kamnik; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1685a.
1306, februar 8, Kamnik; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1685b.
Prim. B. Otorepec, Prebivalstvo Kamnika v srednjem veku, 91.
