Page 286 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 286
V primežu medplemiških prerivanj
je samostanu podelila svojo hišo (skupaj z dvema kletema in oštatom) leže-
čo v Pilštanju pod hišo gornjegrajskega opata Ivana.37 Bertold je v tej listini
imenovan »Perchtold des Lösnitzer von Peilstain«, poleg njega pa je peča-
til še Bertold, točaj iz Podčetrtka.38
Vrnimo se sedaj k opatu Wulfingu in njegovim prizadevanjem za prido-
bivanje in zaokroževanje samostanskih posesti. Leta 1298 je dosegel, da sta
brata Oton in Wulfing iz Rebrce (grad Rechberg severno od Železne Ka-
ple/Eisenkappel na Koroškem) zamenjala s samostanom dve hubi, ležeči
»zu Duelach«, ki sta ju takoj nato prejela v fevd, tako kot je to storil pred
njima že njun ujec Oton iz Rebrce.39 Isti dan pa je njun bratranec (kot »vn-
ser vetter Herman von Rechperg« imenovan med pričami v prvi navede-
ni listini) Herman iz Rebrce predal samostanu dve hubi, in sicer prvo le-
žečo »zu Clanzcach« (vas Glantschach/Klanče pri Dobrli vasi) in drugo
»in Dolenzech« (vas Dolintschach/Dolinče prav tam), ki ju je takoj nato
prejel nazaj v fevd.40 Grad Rebrca/Rechberg je ležal ob pomembni prome-
tni poti, ki je preko Jezerskega in Železne Kaple povezovala Gorenjsko in
Koroško, poleg tega pa so bili v bližini tudi pomembni rudniki svinca, kar
je seveda bistveno dvigalo pomen te posesti. Sam grad in njegovi ministe-
riali so bili sicer last koroškega vojvode,41 ekonomska moč, ki jim jo je da-
1348, april 24; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 2352c. Jezi-
kovno delno posodobljeno jo je objavil I. Orožen, Das Dekanat Drachenburg, 112, 113; prim.
tudi: n. d., 498.
Za zgodovino Valdeka tudi: Jože Koropec, Zemljiško gospostvo Valdek do konca 17. stoletja,
ČZN NV 21 (1985), 1, 69–75, kjer pa je zgodovina vitezov Valdeških prikazana le shematič-
no in pomanjkljivo.
1298, november 19, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALJ, vrsta gornjegrajskih listin, št. li-
stine 1569, objavljeno v: MDC VI, št. 416, 281, 282 (»Ich Otte vnd mein pruoder Vluinch
von Rechperch /…/ daz wier vnsers rechten aigens aufgeben haben vileyleich vnd vnuerspro-
chenleich zeuo huoben die paide gelegent sind cze Duelach, vnseren herren dem abbet Vluin-
gen der duo abbet was, vnd dem house cze Obernburch. Vnd daz selbe vorgeschribenes guot,
her wider emphangen haben cze rechten lehen, vnd vnseren erben sunnen vnd tuechteren an
dem widerwexel dem vnser enne der her Otte von Rechperg getan hat, an dem guot in dem
Sulzpach mit dem hous cze Oberndorf.«).
1298, november 19, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. li-
stine 1570. Regest v: MDC VI, št. 417, 282 (»Ich Herman von Rechperch /…/ daz ich mei-
nes rechten aigens auf geben han vreileich vnd vnuersprochenleich czuo huoben aineuo leit cze
Glanzach dewo andereuo cze Dolenczech meinem herren dem abbet Vluingen der duo abbet
was vnd dem hous cze Obermburch von daz selbe vorgeschribenes her wider amphangen hat
cze rechtem lehen, mir vnd minem erben sunen vnd tuehtern an dem widerwexel, den wie im
vatter der her Friderich von Rechperg getan hat an dem guot in den Sulzpach mit dem hous
cze Oberndorf«.).
Grad Rechberg je leta 1256 naštet med glavnimi gradovi koroškega vojvode: 1256, april 4,
Sevnica; objavljeno v: MDC IV; št. 2627, 490, 491 (»castrum capitale Rechberg«).
je samostanu podelila svojo hišo (skupaj z dvema kletema in oštatom) leže-
čo v Pilštanju pod hišo gornjegrajskega opata Ivana.37 Bertold je v tej listini
imenovan »Perchtold des Lösnitzer von Peilstain«, poleg njega pa je peča-
til še Bertold, točaj iz Podčetrtka.38
Vrnimo se sedaj k opatu Wulfingu in njegovim prizadevanjem za prido-
bivanje in zaokroževanje samostanskih posesti. Leta 1298 je dosegel, da sta
brata Oton in Wulfing iz Rebrce (grad Rechberg severno od Železne Ka-
ple/Eisenkappel na Koroškem) zamenjala s samostanom dve hubi, ležeči
»zu Duelach«, ki sta ju takoj nato prejela v fevd, tako kot je to storil pred
njima že njun ujec Oton iz Rebrce.39 Isti dan pa je njun bratranec (kot »vn-
ser vetter Herman von Rechperg« imenovan med pričami v prvi navede-
ni listini) Herman iz Rebrce predal samostanu dve hubi, in sicer prvo le-
žečo »zu Clanzcach« (vas Glantschach/Klanče pri Dobrli vasi) in drugo
»in Dolenzech« (vas Dolintschach/Dolinče prav tam), ki ju je takoj nato
prejel nazaj v fevd.40 Grad Rebrca/Rechberg je ležal ob pomembni prome-
tni poti, ki je preko Jezerskega in Železne Kaple povezovala Gorenjsko in
Koroško, poleg tega pa so bili v bližini tudi pomembni rudniki svinca, kar
je seveda bistveno dvigalo pomen te posesti. Sam grad in njegovi ministe-
riali so bili sicer last koroškega vojvode,41 ekonomska moč, ki jim jo je da-
1348, april 24; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 2352c. Jezi-
kovno delno posodobljeno jo je objavil I. Orožen, Das Dekanat Drachenburg, 112, 113; prim.
tudi: n. d., 498.
Za zgodovino Valdeka tudi: Jože Koropec, Zemljiško gospostvo Valdek do konca 17. stoletja,
ČZN NV 21 (1985), 1, 69–75, kjer pa je zgodovina vitezov Valdeških prikazana le shematič-
no in pomanjkljivo.
1298, november 19, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALJ, vrsta gornjegrajskih listin, št. li-
stine 1569, objavljeno v: MDC VI, št. 416, 281, 282 (»Ich Otte vnd mein pruoder Vluinch
von Rechperch /…/ daz wier vnsers rechten aigens aufgeben haben vileyleich vnd vnuerspro-
chenleich zeuo huoben die paide gelegent sind cze Duelach, vnseren herren dem abbet Vluin-
gen der duo abbet was, vnd dem house cze Obernburch. Vnd daz selbe vorgeschribenes guot,
her wider emphangen haben cze rechten lehen, vnd vnseren erben sunnen vnd tuechteren an
dem widerwexel dem vnser enne der her Otte von Rechperg getan hat, an dem guot in dem
Sulzpach mit dem hous cze Oberndorf.«).
1298, november 19, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. li-
stine 1570. Regest v: MDC VI, št. 417, 282 (»Ich Herman von Rechperch /…/ daz ich mei-
nes rechten aigens auf geben han vreileich vnd vnuersprochenleich czuo huoben aineuo leit cze
Glanzach dewo andereuo cze Dolenczech meinem herren dem abbet Vluingen der duo abbet
was vnd dem hous cze Obermburch von daz selbe vorgeschribenes her wider amphangen hat
cze rechtem lehen, mir vnd minem erben sunen vnd tuehtern an dem widerwexel, den wie im
vatter der her Friderich von Rechperg getan hat an dem guot in den Sulzpach mit dem hous
cze Oberndorf«.).
Grad Rechberg je leta 1256 naštet med glavnimi gradovi koroškega vojvode: 1256, april 4,
Sevnica; objavljeno v: MDC IV; št. 2627, 490, 491 (»castrum capitale Rechberg«).
