Page 166 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 166
V primežu medplemiških prerivanj
konkretna listina, prvič pa za samostanske posesti v tej fari izvemo ravno
v navedeni listini. Do spora med samostanom in Weriandom je prišlo za-
radi (ne)plačevanja dajatev, ki jih je bil Weriand dolžan samostanu. Izvo-
ljeni so bili razsodniki: krški škof Ulrik, savinjski arhidiakon Hartnid, ko-
roški arhidiakon Luiprand in slovenjegraški župnik Bertold, ki so odloči-
li, da naj se samostan in opat odpovesta 20 modijem pire in pšenice ter pla-
čilu desetine za leto, v katerem se je vršil spor, Weriand pa se je moral od-
povedati spornima dvema deloma desetine in obljubiti, da ne bo ne on ne
njegovi nasledniki namesto žita jemal denarja, kot je bilo to do takrat po-
gosto v navadi.
Leta 1254 pa je Gornjegrajski samostan uspel doseči, da je patriarh Gre-
gor de Montelengo (1251–1269) pilštanjsko faro inkorporiral samostanu.
Pilštanjski župnik Robert je namreč 12. avgusta tega leta izročil patriarhu
Gregorju faro, ta pa jo je nato za večne čase podelil samostanu z vsemi ka-
pelami, pravicami, z vsem pripadajočim in z arhidiakonskimi pravicami.19
To inkorporacijo je patriarh izpeljal, ker je imel (kot pravi) v mislih veliko
škodo, ki jo je samostan utrpel v zadnjem času.
Kakšna je bila ta škoda in kdo so bili hudobni ljudje, ki so mu jo pov-
zročili, razkriva listina iz leta 1255.20 V njej je pičenski škof Oton iz Poreča
(1247–1256) kot razsodnik poravnal spor med Gornjegrajskim samosta-
nom in Gebhardom III. Žovneškim. Do spora je prišlo zaradi spornih po-
sesti na Dobrovljah, ki sta si jih lastili obe strani. Spor se je tako zaostril, da
je Gebhard (po besedah opata Henrika) samostansko posest ropal in uni-
čeval, uničeval stavbe in polja, dva samostanska človeka je celo ubil ter jih
nekaj poškodoval, tako da je opat škodo, ki je bila narejena njemu in samo-
stanu, ocenil na 500 mark denaričev. Gebhard je priznal, da je samostan
oškodoval, ter izrazil pripravljenost na poravnavo. Škof je zato odločil, da
morata Gebhard in njegov neimenovani brat (ali Ulrik I. – †1256, poročen
z Ano Sternberško, ali Leopold III. – †1286, poročen z Marjeto Vovbrško)
vrniti tri v listini poimensko nenavedene posesti, ki sta jih po krivici odtu-
jila samostanu, in da se morata odpovedati vsem sporom v zvezi s posestmi
na Dobrovljah (»monte, qui dicitur Dobruoel«). Zato je odločil, da se meja
med samostanskimi in žovneškimi posestmi na Dobrovljah potegne po vo-
dni ločnici na gori (»in hunc modum, quod sicut pluvie ipsum montem di-
vidit in vertice ex uno latere versus provinciam Obernbuorg et ex altero la-
tere versus Seweneke«). Zato pa sta se opat in konvent zavezala, da bodo na
I. Orožen, Das Dekanat Oberburg, 33.
1255, februar 21, Braslovče; objavljeno v CKL, št. 28, 49, 50; StUB III, št. 167, 245–247. Re-
gesta v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 33–35.
konkretna listina, prvič pa za samostanske posesti v tej fari izvemo ravno
v navedeni listini. Do spora med samostanom in Weriandom je prišlo za-
radi (ne)plačevanja dajatev, ki jih je bil Weriand dolžan samostanu. Izvo-
ljeni so bili razsodniki: krški škof Ulrik, savinjski arhidiakon Hartnid, ko-
roški arhidiakon Luiprand in slovenjegraški župnik Bertold, ki so odloči-
li, da naj se samostan in opat odpovesta 20 modijem pire in pšenice ter pla-
čilu desetine za leto, v katerem se je vršil spor, Weriand pa se je moral od-
povedati spornima dvema deloma desetine in obljubiti, da ne bo ne on ne
njegovi nasledniki namesto žita jemal denarja, kot je bilo to do takrat po-
gosto v navadi.
Leta 1254 pa je Gornjegrajski samostan uspel doseči, da je patriarh Gre-
gor de Montelengo (1251–1269) pilštanjsko faro inkorporiral samostanu.
Pilštanjski župnik Robert je namreč 12. avgusta tega leta izročil patriarhu
Gregorju faro, ta pa jo je nato za večne čase podelil samostanu z vsemi ka-
pelami, pravicami, z vsem pripadajočim in z arhidiakonskimi pravicami.19
To inkorporacijo je patriarh izpeljal, ker je imel (kot pravi) v mislih veliko
škodo, ki jo je samostan utrpel v zadnjem času.
Kakšna je bila ta škoda in kdo so bili hudobni ljudje, ki so mu jo pov-
zročili, razkriva listina iz leta 1255.20 V njej je pičenski škof Oton iz Poreča
(1247–1256) kot razsodnik poravnal spor med Gornjegrajskim samosta-
nom in Gebhardom III. Žovneškim. Do spora je prišlo zaradi spornih po-
sesti na Dobrovljah, ki sta si jih lastili obe strani. Spor se je tako zaostril, da
je Gebhard (po besedah opata Henrika) samostansko posest ropal in uni-
čeval, uničeval stavbe in polja, dva samostanska človeka je celo ubil ter jih
nekaj poškodoval, tako da je opat škodo, ki je bila narejena njemu in samo-
stanu, ocenil na 500 mark denaričev. Gebhard je priznal, da je samostan
oškodoval, ter izrazil pripravljenost na poravnavo. Škof je zato odločil, da
morata Gebhard in njegov neimenovani brat (ali Ulrik I. – †1256, poročen
z Ano Sternberško, ali Leopold III. – †1286, poročen z Marjeto Vovbrško)
vrniti tri v listini poimensko nenavedene posesti, ki sta jih po krivici odtu-
jila samostanu, in da se morata odpovedati vsem sporom v zvezi s posestmi
na Dobrovljah (»monte, qui dicitur Dobruoel«). Zato je odločil, da se meja
med samostanskimi in žovneškimi posestmi na Dobrovljah potegne po vo-
dni ločnici na gori (»in hunc modum, quod sicut pluvie ipsum montem di-
vidit in vertice ex uno latere versus provinciam Obernbuorg et ex altero la-
tere versus Seweneke«). Zato pa sta se opat in konvent zavezala, da bodo na
I. Orožen, Das Dekanat Oberburg, 33.
1255, februar 21, Braslovče; objavljeno v CKL, št. 28, 49, 50; StUB III, št. 167, 245–247. Re-
gesta v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 33–35.
