Page 167 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 167
Patriarh Bertold V. Andeški in gornjegrajski samostan
dan sv. Cecilije (22. november), dan, ko je umrl njun oče, opravljali aniver-
zarij, za kar sta odločila, da samostan prejme vsako leto mero pšenice, to-
vor vina in eno boljšo svinjo (»unum modium tritici, unam saumam vini,
unum porcum de melioribus«). Žovneška sta se še obvezala, da bosta po-
ravnala stroške, nastale pri pokopu njune matere, poleg tega pa sta se zave-
zala plačati še 6 mark za svileni prt.21 Nadalje sta se zavezala, da bosta na
samostanskih posestih v Marki in Savinjski dolini (»in Marchia vel in Sa-
unia«), na katerih imajo Žovneški odvetniške pravice, le-te opravljala po-
šteno in pravično. Gebhard pa se je zavezal plačati še 20 mark denaričev do
naslednjega mihaelovega (29. september) ter se odpovedal vsaki jezi in za-
meri do samostana, kar je potrdil s stiskom rok. Samostan in konvent pa sta
se zavezala, da bosta vključila Gebharda v posebne molitve in priprošnje.22
Listina je izjemno pomembna, saj odkriva velik kos zgodovine. Pose-
sti, ki sta se jih Gebhard in njegov brat zavezala vrniti, niso označene, če-
prav listina omenja posest »Pirke«, na kateri naj bi Žovneški napravili ve-
liko škodo. V Zgornji Savinjski dolini poznamo dve Brezji, eno severno od
Mozirja in eno pri Radmirju. V obeh je imel samostan svoje posesti ter ni
mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali se omemba v listini nanaša na katero
od njih. Vendar, kot bomo videli tudi v nadaljevanju razprave, so odvetni-
ške pravice nad samostanskimi posestmi v okolici Mozirja opravljali grofje
Vovbrški, kar zmanjšuje verjetnost enačenja lokacije »Pirke« tako z Brez-
jem severno od Mozirja kot z Brezjem pri Radmirju. Ni verjetno, da bi si
Žovneški drznili in nadlegovali posestva, na katerih so imeli odvetniške
pravice mogočni Vovbržani. Še verjetnejše kot iskati lokacijo Brezja na po-
dročju Zgornje Savinjske doline pa se kaže rešitev Ignaza Orožna, ki ga po-
stavlja na področje Šentjurja (več v naslednjem odstavku).
Posebej je zanimiva formulacija, s katero sta se brata zavezala, da bosta po-
šteno opravljala odvetniške pravice na samostanskih posestih v Marki in v
Savinjski dolini. Očitno je pisar ločeval Savinjsko dolino od Marke.23 Ta iz-
raz je v tej listini očitno pomenil vzhodno polovico današnje slovenske Šta-
jerske. Karlmann Tangl domneva, da gre v listini za gorske pašnike in goz-
Zanimiv kulturnozgodovinski podatek, ki po eni strani govori, da so v 13. stoletju že pozna-
li svilo v naših krajih, ter po drugi strani, da je bila ta izjemno draga, saj je bilo 6 mark dovolj
za nakup 6 kmetij.
Kako se ta sporazum med bratoma Žovneškima in Gornjegrajskim samostanom v praksi ni
izvajal, nam govori listina iz leta 1286, ki jo je izdala Gebhardova vdova Margareta, rojena
Vovbrška, v kateri ponovno podari samostanu posest, ki jo je slednji prejel od njenega pokoj-
nega moža in ki jo je nato njen mož protipravno zadrževal in je ni prepustil samostanu (1286,
Žovnek, objavljeno v CKL, št. 52, 73–75). O tej listini bo več razloženo v poglavju, v katerem
bomo obravnavali to obdobje.
Primerjaj tudi: Lj. Hauptmann, Nastanek in razvoj Kranjske, 309–484 (in zemljevid), 65–67.
dan sv. Cecilije (22. november), dan, ko je umrl njun oče, opravljali aniver-
zarij, za kar sta odločila, da samostan prejme vsako leto mero pšenice, to-
vor vina in eno boljšo svinjo (»unum modium tritici, unam saumam vini,
unum porcum de melioribus«). Žovneška sta se še obvezala, da bosta po-
ravnala stroške, nastale pri pokopu njune matere, poleg tega pa sta se zave-
zala plačati še 6 mark za svileni prt.21 Nadalje sta se zavezala, da bosta na
samostanskih posestih v Marki in Savinjski dolini (»in Marchia vel in Sa-
unia«), na katerih imajo Žovneški odvetniške pravice, le-te opravljala po-
šteno in pravično. Gebhard pa se je zavezal plačati še 20 mark denaričev do
naslednjega mihaelovega (29. september) ter se odpovedal vsaki jezi in za-
meri do samostana, kar je potrdil s stiskom rok. Samostan in konvent pa sta
se zavezala, da bosta vključila Gebharda v posebne molitve in priprošnje.22
Listina je izjemno pomembna, saj odkriva velik kos zgodovine. Pose-
sti, ki sta se jih Gebhard in njegov brat zavezala vrniti, niso označene, če-
prav listina omenja posest »Pirke«, na kateri naj bi Žovneški napravili ve-
liko škodo. V Zgornji Savinjski dolini poznamo dve Brezji, eno severno od
Mozirja in eno pri Radmirju. V obeh je imel samostan svoje posesti ter ni
mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali se omemba v listini nanaša na katero
od njih. Vendar, kot bomo videli tudi v nadaljevanju razprave, so odvetni-
ške pravice nad samostanskimi posestmi v okolici Mozirja opravljali grofje
Vovbrški, kar zmanjšuje verjetnost enačenja lokacije »Pirke« tako z Brez-
jem severno od Mozirja kot z Brezjem pri Radmirju. Ni verjetno, da bi si
Žovneški drznili in nadlegovali posestva, na katerih so imeli odvetniške
pravice mogočni Vovbržani. Še verjetnejše kot iskati lokacijo Brezja na po-
dročju Zgornje Savinjske doline pa se kaže rešitev Ignaza Orožna, ki ga po-
stavlja na področje Šentjurja (več v naslednjem odstavku).
Posebej je zanimiva formulacija, s katero sta se brata zavezala, da bosta po-
šteno opravljala odvetniške pravice na samostanskih posestih v Marki in v
Savinjski dolini. Očitno je pisar ločeval Savinjsko dolino od Marke.23 Ta iz-
raz je v tej listini očitno pomenil vzhodno polovico današnje slovenske Šta-
jerske. Karlmann Tangl domneva, da gre v listini za gorske pašnike in goz-
Zanimiv kulturnozgodovinski podatek, ki po eni strani govori, da so v 13. stoletju že pozna-
li svilo v naših krajih, ter po drugi strani, da je bila ta izjemno draga, saj je bilo 6 mark dovolj
za nakup 6 kmetij.
Kako se ta sporazum med bratoma Žovneškima in Gornjegrajskim samostanom v praksi ni
izvajal, nam govori listina iz leta 1286, ki jo je izdala Gebhardova vdova Margareta, rojena
Vovbrška, v kateri ponovno podari samostanu posest, ki jo je slednji prejel od njenega pokoj-
nega moža in ki jo je nato njen mož protipravno zadrževal in je ni prepustil samostanu (1286,
Žovnek, objavljeno v CKL, št. 52, 73–75). O tej listini bo več razloženo v poglavju, v katerem
bomo obravnavali to obdobje.
Primerjaj tudi: Lj. Hauptmann, Nastanek in razvoj Kranjske, 309–484 (in zemljevid), 65–67.
