Page 169 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 169
Patriarh Bertold V. Andeški in gornjegrajski samostan
Patriarh Bertold je za ustanovitev škofije poleg samostanskih posesti oblju-
bil nakazati prihodnjemu gornjegrajskemu škofu 350 mark srebra dohodkov.
Do ustanovitve škofije potem ni prišlo; kateri so bili razlogi za takšno odlo-
čitev, pa pomanjkanje virov ne omogoča rekonstruirati. Pri utemeljitvi svoje
prošnje se je patriarh naslonil na formulacijo prošnje, ki jo je za ustanovitev
sufraganske škofije v Sekavu dvajset let pred tem na papeža naslovil salzbur-
ški nadškof Eberhard II.29 Oba sta v svoji utemeljitvi poudarjala velik obseg
svoje škofije, ki jima skoraj onemogoča, da bi najbolj oddaljene kraje obisko-
vala in jih oskrbovala, zaradi česar grozi velika nevarnost, da bi verniki zapa-
dli pod vpliv heretičnih idej. Da ta grožnja o vdoru heretičnih idej ni bila le
grožnja, temveč resna nevarnost, priča listina patriarha Bertolda, s katero je
ustanovil župnijo v Črnomlju. V listini je zapisal, da je bilo ljudstvo, ki živi v
Metliškem okraju, »zamotano v zmoto slepote ter je nekako posnemalo po-
ganske obrede«.30 Patriarh je v listini uporabil izraz »error caecitatis«, kar
naj bi po nekaterih razlagah nakazovalo na bogomile (error caecitatis = er-
ror bogomilicus«).31 Četudi je takšno enačenje v veliki meri spekulativno, pa
je bila v prvih desetletjih 13. stoletja nevarnost heretičnih gibanj tako velika,
da je bilo patriarhovo sklicevanje nanjo gotovo najmanj dobra taktična po-
teza. Kot je v citiranem delu dobro pokazal G. Bernhard, pa je v formulaci-
ji, da patriarh šteje samostan v Gornjem Gradu za pripadajočega k svoji cer-
kvi (»ad ipsum nullo pertinet mediante«) in ga zato predlaga za sedež nove
škofije, skrit boj med patriarhom in samostanom za osamosvojitev slednje-
ga. To se povsem ujema tudi z odkupom odvetniških pravic, ki so jih v istem
času samostanci odkupili od Leopolda II. Konjiškega za 100 mark oglejskih
in breških denaričev,32 od Gebharda iz Lemberga (Žovneškega), ki je zastavil
odvetniške pravice nad samostanskimi posestmi »in Marchia et Obernbur-
ch«, za 12 mark denaričev,33 in od grofa Viljema Vovbrškega, ki je za 20 mark
zastavil svoje odvetniške pravice po v listini navedenih zgornjesavinjskih kra-
1217, december 2, Lateran; obj. v: SUB III, št. 714, 227–229; prim. G. Bernhard, n. d., 167.
1228, oktober 18; regest v: Kos, Gradivo V, št. 486, 242.
G. Bernhard, n. d., 169, tam citira delo F. Trdana O slovenskih bogomilih, ki utemeljuje to enačenje.
1230, začetek leta, objavljeno v: StUB III, št. 39, 47; regest v: Kos, Gradivo V, št. 511, 254.
BUB II, št. 272, datira 1228–1230. O odvetništvu Leopolda Konjiškega tudi: Roman Zehet-
mayer, Advocati und defensores. Die adeligen Neben- und Untervögte der steirischen Klö-
ster im 12. und 13. Jahrhundert, v: Handschriften, Historiographie und Recht, izd. Gustav
Pfeiler, Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Ergänzungsband
42, München, Wien 2002, 237, 238.
Okoli 1230, originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 517b; obja-
vljeno v: StUB II, št. 334, 438, 439 (k.: ok. 1235); K. Tangl, Die Freiein von Suneck, MHVSt
10/1861, 130, 131 (1222–1228); CKL, št. 17, 39 (k. ok. 1228); reg. v: Kos, Gradivo V, št. 554,
270/271 (k: 1231–1239).
Patriarh Bertold je za ustanovitev škofije poleg samostanskih posesti oblju-
bil nakazati prihodnjemu gornjegrajskemu škofu 350 mark srebra dohodkov.
Do ustanovitve škofije potem ni prišlo; kateri so bili razlogi za takšno odlo-
čitev, pa pomanjkanje virov ne omogoča rekonstruirati. Pri utemeljitvi svoje
prošnje se je patriarh naslonil na formulacijo prošnje, ki jo je za ustanovitev
sufraganske škofije v Sekavu dvajset let pred tem na papeža naslovil salzbur-
ški nadškof Eberhard II.29 Oba sta v svoji utemeljitvi poudarjala velik obseg
svoje škofije, ki jima skoraj onemogoča, da bi najbolj oddaljene kraje obisko-
vala in jih oskrbovala, zaradi česar grozi velika nevarnost, da bi verniki zapa-
dli pod vpliv heretičnih idej. Da ta grožnja o vdoru heretičnih idej ni bila le
grožnja, temveč resna nevarnost, priča listina patriarha Bertolda, s katero je
ustanovil župnijo v Črnomlju. V listini je zapisal, da je bilo ljudstvo, ki živi v
Metliškem okraju, »zamotano v zmoto slepote ter je nekako posnemalo po-
ganske obrede«.30 Patriarh je v listini uporabil izraz »error caecitatis«, kar
naj bi po nekaterih razlagah nakazovalo na bogomile (error caecitatis = er-
ror bogomilicus«).31 Četudi je takšno enačenje v veliki meri spekulativno, pa
je bila v prvih desetletjih 13. stoletja nevarnost heretičnih gibanj tako velika,
da je bilo patriarhovo sklicevanje nanjo gotovo najmanj dobra taktična po-
teza. Kot je v citiranem delu dobro pokazal G. Bernhard, pa je v formulaci-
ji, da patriarh šteje samostan v Gornjem Gradu za pripadajočega k svoji cer-
kvi (»ad ipsum nullo pertinet mediante«) in ga zato predlaga za sedež nove
škofije, skrit boj med patriarhom in samostanom za osamosvojitev slednje-
ga. To se povsem ujema tudi z odkupom odvetniških pravic, ki so jih v istem
času samostanci odkupili od Leopolda II. Konjiškega za 100 mark oglejskih
in breških denaričev,32 od Gebharda iz Lemberga (Žovneškega), ki je zastavil
odvetniške pravice nad samostanskimi posestmi »in Marchia et Obernbur-
ch«, za 12 mark denaričev,33 in od grofa Viljema Vovbrškega, ki je za 20 mark
zastavil svoje odvetniške pravice po v listini navedenih zgornjesavinjskih kra-
1217, december 2, Lateran; obj. v: SUB III, št. 714, 227–229; prim. G. Bernhard, n. d., 167.
1228, oktober 18; regest v: Kos, Gradivo V, št. 486, 242.
G. Bernhard, n. d., 169, tam citira delo F. Trdana O slovenskih bogomilih, ki utemeljuje to enačenje.
1230, začetek leta, objavljeno v: StUB III, št. 39, 47; regest v: Kos, Gradivo V, št. 511, 254.
BUB II, št. 272, datira 1228–1230. O odvetništvu Leopolda Konjiškega tudi: Roman Zehet-
mayer, Advocati und defensores. Die adeligen Neben- und Untervögte der steirischen Klö-
ster im 12. und 13. Jahrhundert, v: Handschriften, Historiographie und Recht, izd. Gustav
Pfeiler, Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Ergänzungsband
42, München, Wien 2002, 237, 238.
Okoli 1230, originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 517b; obja-
vljeno v: StUB II, št. 334, 438, 439 (k.: ok. 1235); K. Tangl, Die Freiein von Suneck, MHVSt
10/1861, 130, 131 (1222–1228); CKL, št. 17, 39 (k. ok. 1228); reg. v: Kos, Gradivo V, št. 554,
270/271 (k: 1231–1239).
