Page 161 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 161
Patriarh Bertold V. Andeški in gornjegrajski samostan
je poročila s koroškim vojvodo Ulrikom Spanheimom). Iz
rodbine Andeških izhajajo bamberški škof Ekbert (†1237),
bamberški škof Popo (†1245), kaloški nadškof in oglejski
patriarh Bertold (†1251).3 To pomeni, da govorimo o rod-
bini, katere hiter vzpon skoraj nima primerjave v evropski
zgodovini. Morda bi z njimi lahko primerjali le še vzpon
grofov oz. kasneje knezov Celjskih konec 14. in v 15. sto-
letju. V slovensko zgodovino so se zapisali predvsem mera-
nijski vojvoda Bertold IV. (†1204) in njegovi sinovi meran-
ski vojvoda Oto VII. (†1234), istrski mejni grof Henrik IV.
(†1228) in oglejski patriarh Bertold V. (†1251), manj pa sin
vojvode Otona VII., Oto VIII. (†1248). Meranski vojvoda
Oto VII. je sicer izgubil boj s svojim bratom za naziv kranj-
skega mejnega grofa, ki ga je Bertold kot oglejski patriarh
uspel zadržati, vendar so andeške kranjske posesti ostale v
rokah Otona. Leta 1230 pa se je moral Oto v korist patri-
arha odpovedati svojim zahtevam do Istre in Kranjske, tako
da je patriarhu Bertoldu poleg naziva kranjskega in istrske-
ga mejnega grofa pripadla tudi bogata andeška dediščina na
Kranjskem in Koroškem, s Kamnikom in Slovenj Gradcem
kot središčema. Moral pa se je odpovedati večini rodbinskih
posesti na Kranjskem, ki jih je Frideriku II. Babenberške-
mu, vojvodi Avstrije in Štajerske, prinesla v zakon njegova
žena Neža, hči Otona VII.4
Med vsemi navedenimi grofi Andeškimi pa v zgodovi-
ni Savinjske doline izstopa lik oglejskega patriarha Bertol-
da V. (1218–1251), brata vojvode Otona VII., ki je po bra-
tovi smrti prevzel upravljanje Kranjske in Savinjske marke.
V njegovem liku se je združila tako formalna in moralna
moč oglejskega patriarha kot tudi dejanska moč pripadnika
ene najmočnejših rodbin na Kranjskem in v Savinjski mar-
Najnovejši prispevek: Heinz Dopsch, Die Länder und das Reich. Der Ost-
alpenraum im Hochmittelalter, v: Österreichische Geschichte 1122–1278,
Wien 1999, 398–406.
Milko Kos, Oglejski patriarhi in slovenske pokrajine do srede 13. stoletja s
posebnim ozirom na vlado patriarha Bertolda iz rodovine Andechs, ČZN
1917, št. XIII, 30. Najnovejši prispevek: Peter Štih, Kranjska v času gro-
fov Andeških, v: Grofje Andeško–Meranski. Prispevki k zgodovini Evrope v
visokem srednjem veku, zbornik razprav z mednarodnega znanstvenega sim-
pozija, Kamnik 2000, 11–37, zlasti 30–32.
je poročila s koroškim vojvodo Ulrikom Spanheimom). Iz
rodbine Andeških izhajajo bamberški škof Ekbert (†1237),
bamberški škof Popo (†1245), kaloški nadškof in oglejski
patriarh Bertold (†1251).3 To pomeni, da govorimo o rod-
bini, katere hiter vzpon skoraj nima primerjave v evropski
zgodovini. Morda bi z njimi lahko primerjali le še vzpon
grofov oz. kasneje knezov Celjskih konec 14. in v 15. sto-
letju. V slovensko zgodovino so se zapisali predvsem mera-
nijski vojvoda Bertold IV. (†1204) in njegovi sinovi meran-
ski vojvoda Oto VII. (†1234), istrski mejni grof Henrik IV.
(†1228) in oglejski patriarh Bertold V. (†1251), manj pa sin
vojvode Otona VII., Oto VIII. (†1248). Meranski vojvoda
Oto VII. je sicer izgubil boj s svojim bratom za naziv kranj-
skega mejnega grofa, ki ga je Bertold kot oglejski patriarh
uspel zadržati, vendar so andeške kranjske posesti ostale v
rokah Otona. Leta 1230 pa se je moral Oto v korist patri-
arha odpovedati svojim zahtevam do Istre in Kranjske, tako
da je patriarhu Bertoldu poleg naziva kranjskega in istrske-
ga mejnega grofa pripadla tudi bogata andeška dediščina na
Kranjskem in Koroškem, s Kamnikom in Slovenj Gradcem
kot središčema. Moral pa se je odpovedati večini rodbinskih
posesti na Kranjskem, ki jih je Frideriku II. Babenberške-
mu, vojvodi Avstrije in Štajerske, prinesla v zakon njegova
žena Neža, hči Otona VII.4
Med vsemi navedenimi grofi Andeškimi pa v zgodovi-
ni Savinjske doline izstopa lik oglejskega patriarha Bertol-
da V. (1218–1251), brata vojvode Otona VII., ki je po bra-
tovi smrti prevzel upravljanje Kranjske in Savinjske marke.
V njegovem liku se je združila tako formalna in moralna
moč oglejskega patriarha kot tudi dejanska moč pripadnika
ene najmočnejših rodbin na Kranjskem in v Savinjski mar-
Najnovejši prispevek: Heinz Dopsch, Die Länder und das Reich. Der Ost-
alpenraum im Hochmittelalter, v: Österreichische Geschichte 1122–1278,
Wien 1999, 398–406.
Milko Kos, Oglejski patriarhi in slovenske pokrajine do srede 13. stoletja s
posebnim ozirom na vlado patriarha Bertolda iz rodovine Andechs, ČZN
1917, št. XIII, 30. Najnovejši prispevek: Peter Štih, Kranjska v času gro-
fov Andeških, v: Grofje Andeško–Meranski. Prispevki k zgodovini Evrope v
visokem srednjem veku, zbornik razprav z mednarodnega znanstvenega sim-
pozija, Kamnik 2000, 11–37, zlasti 30–32.
