Page 164 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 164
V primežu medplemiških prerivanj
Centralna točka patriarhove uprave v Zgornji Savinjski dolini je bila (kot
je to mogoče razbrati iz ohranjenega gradiva) cerkev sv. Kancijana v Reči-
ci pri Savinji. Samostan v Gornjem Gradu je na prvi pogled sicer primernej-
ša točka, za katero bi lahko domnevali, da jo je uporabljal patriarh pri svojih
obiskih Savinjske doline. Vemo pa, da sta bili že od nastanka samostana oz.
od darovnice Dipolda Kagerja in njegove žene Trute dalje posest patriarha in
samostana ločeni, tako da patriarh, ko je prišel na svoji poti v samostan, ni bil
na »svojih« tleh, temveč je bil tam gost. Listine z ohranjenimi zapisniki so-
dnih zborov v Rečici pri Savinji pa kažejo, da je ravno to cerkev patriarh iz-
bral za točko (gotovo zaradi vloge, ki jo je ta cerkev oz. ta kraj igral v življenju
Zgornjesavinjčanov že pred tem – ponovno se srečujemo s centralnimi, sim-
bolno in identifikacijsko najpomembnejšimi točkami nekega ozemlja, o ka-
terih smo razpravljali že v uvodnem poglavju in se nato k njim vračali tudi
pri npr. opredeljevanju škalske prafare), kjer so se pod njegovim vodstvom vr-
šili sodni zbori za njegova savinjska posestva. Tako ni slučajno, da so patriar-
hi prav v tem kraju izdali tudi več listin. Že ena najstarejših listin, ki dokazu-
je prisotnost oglejskega patriarha v Savinjski dolini iz leta 117313 in o vsebi-
ni katere smo govorili že zgoraj, je bila izdana v Rečici pri Savinji. Leta 1231
je patriarh Bertold v Rečici pri Savinji izrekel sodni rek, katerega rezultat je
ostal zapisan.14 Brata Lenart in Ivan iz Vologa v Zgornji Savinjski dolini sta
namreč vdrla v samostan in ga oropala. Zaradi tega zločina bi morala biti ob-
sojena na smrt, vendar so zanju prosili gornjegrajski opat Albert in menihi.
Patriarh se je zato odločil, da ju oprosti smrtne kazni ter ju namesto tega po-
šlje čez morje (še vedno so aktualne križarske vojne!), jima zapleni vso imetje,
ki sta ga imela od patriarha v fevdu, in ga podeli samostanu v zameno za 12
mark breških novcev, ki jih prejme od samostana kot plačilo. Izjema pri tem
je bilo devet njiv in pol, ki sta jih imeli v fevdu sestri obeh voloških bratov. Ti
sta lahko svoje njive obdržali, vendar sta morali obljubiti, da bosta nastalo
škodo poravnali, zato sta v ta namen zastavili samostanu devet mark in pol.
Naslednje leto je patriarh ponovno izdal listino v korist Gornjegrajske-
ga samostana. Tokrat je izstavil v Kamniku listino, ki smo jo obravnavali
že v zvezi s provinienco plemičev Kacenštajnskih in Šoštanjskih in govori
o sporu med Gornjegrajskim samostanom in Ušalkom iz Prekope ter Eber-
hardom Hekenberškim v zvezi z desetino pri Motniku.15
J. Mlinarič, Kartuziji Žiče in Jurklošter, Maribor 1991, 47, 48.
1231, september 18, Rečica (pri Savinji); originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih
listin, številka listine 480; objavljeno v: M. Kos, Gradivo V, št. 545, 268; MDC IV, št. 2019,
192; StUB II, št. 285, 382, 383. Prim. M. Kos, Oglejski patriarhi in slovenske pokrajine, 11.
1247, december 2, Kamnik; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 44, 74; StUB II, št. 297, 398 (k
1232). Prim. M. Kos, Oglejski patriarhi in slovenske pokrajine, 11.
Centralna točka patriarhove uprave v Zgornji Savinjski dolini je bila (kot
je to mogoče razbrati iz ohranjenega gradiva) cerkev sv. Kancijana v Reči-
ci pri Savinji. Samostan v Gornjem Gradu je na prvi pogled sicer primernej-
ša točka, za katero bi lahko domnevali, da jo je uporabljal patriarh pri svojih
obiskih Savinjske doline. Vemo pa, da sta bili že od nastanka samostana oz.
od darovnice Dipolda Kagerja in njegove žene Trute dalje posest patriarha in
samostana ločeni, tako da patriarh, ko je prišel na svoji poti v samostan, ni bil
na »svojih« tleh, temveč je bil tam gost. Listine z ohranjenimi zapisniki so-
dnih zborov v Rečici pri Savinji pa kažejo, da je ravno to cerkev patriarh iz-
bral za točko (gotovo zaradi vloge, ki jo je ta cerkev oz. ta kraj igral v življenju
Zgornjesavinjčanov že pred tem – ponovno se srečujemo s centralnimi, sim-
bolno in identifikacijsko najpomembnejšimi točkami nekega ozemlja, o ka-
terih smo razpravljali že v uvodnem poglavju in se nato k njim vračali tudi
pri npr. opredeljevanju škalske prafare), kjer so se pod njegovim vodstvom vr-
šili sodni zbori za njegova savinjska posestva. Tako ni slučajno, da so patriar-
hi prav v tem kraju izdali tudi več listin. Že ena najstarejših listin, ki dokazu-
je prisotnost oglejskega patriarha v Savinjski dolini iz leta 117313 in o vsebi-
ni katere smo govorili že zgoraj, je bila izdana v Rečici pri Savinji. Leta 1231
je patriarh Bertold v Rečici pri Savinji izrekel sodni rek, katerega rezultat je
ostal zapisan.14 Brata Lenart in Ivan iz Vologa v Zgornji Savinjski dolini sta
namreč vdrla v samostan in ga oropala. Zaradi tega zločina bi morala biti ob-
sojena na smrt, vendar so zanju prosili gornjegrajski opat Albert in menihi.
Patriarh se je zato odločil, da ju oprosti smrtne kazni ter ju namesto tega po-
šlje čez morje (še vedno so aktualne križarske vojne!), jima zapleni vso imetje,
ki sta ga imela od patriarha v fevdu, in ga podeli samostanu v zameno za 12
mark breških novcev, ki jih prejme od samostana kot plačilo. Izjema pri tem
je bilo devet njiv in pol, ki sta jih imeli v fevdu sestri obeh voloških bratov. Ti
sta lahko svoje njive obdržali, vendar sta morali obljubiti, da bosta nastalo
škodo poravnali, zato sta v ta namen zastavili samostanu devet mark in pol.
Naslednje leto je patriarh ponovno izdal listino v korist Gornjegrajske-
ga samostana. Tokrat je izstavil v Kamniku listino, ki smo jo obravnavali
že v zvezi s provinienco plemičev Kacenštajnskih in Šoštanjskih in govori
o sporu med Gornjegrajskim samostanom in Ušalkom iz Prekope ter Eber-
hardom Hekenberškim v zvezi z desetino pri Motniku.15
J. Mlinarič, Kartuziji Žiče in Jurklošter, Maribor 1991, 47, 48.
1231, september 18, Rečica (pri Savinji); originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih
listin, številka listine 480; objavljeno v: M. Kos, Gradivo V, št. 545, 268; MDC IV, št. 2019,
192; StUB II, št. 285, 382, 383. Prim. M. Kos, Oglejski patriarhi in slovenske pokrajine, 11.
1247, december 2, Kamnik; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 44, 74; StUB II, št. 297, 398 (k
1232). Prim. M. Kos, Oglejski patriarhi in slovenske pokrajine, 11.
