Page 168 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 168
V primežu medplemiških prerivanj
dove na področju Kamnika in v okolici (Slovenske) Bistrice.24 Ignaz
Orožen pa je s svojo opombo, da gre pri omembi kraja »Pirke« najbrž
za Brezje pri Šentjurju/Rifniku v Marki,25 verjetno uspel določiti tako
lego Brezja iz listine kot pokazati, na kateri predel se je nanašala oznaka
»Marchia«.26 Poudariti pa je potrebno, da kljub očitno veliki škodi, ki so
jo Žovneški povzročili samostanu, niso izgubili svoje službe samostan-
skih odvetnikov, in da je njihov položaj kljub temu da so se morali uklo-
niti razsodbi, ostal nedotaknjen.
Vrnimo se še nazaj v čas patriarha Bertolda, saj je to eno najzanimi-
vejših obdobij v zgodovini Gornjegrajskega samostana in Zgornje Sa-
vinjske doline nasploh. Patriarh Bertold je svoje veliko zanimanje za
Gornjegrajski samostan pokazal ne le z več darovnicami, ki jih je le-te-
mu ali podelil ali potrdil, temveč tudi s tem, da je okoli leta 1237 sprožil
pobudo za ustanovitev škofije na temeljih samostana. Patriarh je pre-
dlagal, da se v Gornjem Gradu ustanovi nova škofija ali pa da se naj tja
prestavi pićanska škofija, ki da je zapuščena in nima skoraj nič kanoni-
kov.27 Pobudo je patriarh utemeljeval z dejstvom, da je njegova dieceza
tako obširna, da je ne more redno obiskovati; kot pravi, potrebuje kar
deset dni, da pride do najbolj oddaljenih krajev svoje dieceze, in da zato
ostane mnogo duš neobhajanih in se zato boji, da bodo prebivalci zašli
v duhovno zmoto. V 13. stoletju je bila takšna »grožnja« s herezijami
seveda še kako utemeljena in je gotovo pri papežu našla pozornega po-
slušalca. T. i. katarska herezija je bila še kako aktualna, zaradi česar je
bil tak argument seveda zelo dobro izbran.
Papež Gregor IX. je v dveh citiranih pismih pooblastil novograjske-
ga škofa Gerharda in tržaškega škofa Ulrika von Portis, da pregledata in
ocenita gmotno in siceršnje stanje področja, in precenita, če bi bilo mo-
goče ustanoviti škofijo, ki bi imela dovolj trdne temelje za svoj obstoj.28
K. Tangl, Die Freien von Suneck. Ahnen der Grafen von Cilli, MHVSt 10/1861, 169.
I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 36.
Glej tudi urbar Gornjegrajskega samostana iz leta 1426, v katerem so v uradu »Officium
in Marchia prope Lemburg« našteti podložniki tudi v »Pirk«, se pravi v Brezju pri Šen-
tjurju.
1237, april 2, Viterbo; objavljeno v: StUB II, št. 353, 460, regest v: Kos, Gradivo V, št.
668, 316. 1237, julij 13, Viterbo; regest v: Kos, Gradivo V, št. 678, 322/3 (»supplicavit,
ut in monasterio de Oberemburg ordinis sancti Benedicti, quod ad ipsum nullo pertinet
mediante, creandi kathedralem ecclesiam vel transferendi ad illud Petenensem ecclesi-
am, que est dadeo desolata, quod paucis vel nullis canonicis morantibus in eadem de re-
formatione ipsius spes aliqua non existit«).
Prim. G. Bernhard, Der Oberburger Bistumsplan von Jahre 1237, v: Römische Histori-
sche Mitteilungen 39, Wien 1996, 164.
dove na področju Kamnika in v okolici (Slovenske) Bistrice.24 Ignaz
Orožen pa je s svojo opombo, da gre pri omembi kraja »Pirke« najbrž
za Brezje pri Šentjurju/Rifniku v Marki,25 verjetno uspel določiti tako
lego Brezja iz listine kot pokazati, na kateri predel se je nanašala oznaka
»Marchia«.26 Poudariti pa je potrebno, da kljub očitno veliki škodi, ki so
jo Žovneški povzročili samostanu, niso izgubili svoje službe samostan-
skih odvetnikov, in da je njihov položaj kljub temu da so se morali uklo-
niti razsodbi, ostal nedotaknjen.
Vrnimo se še nazaj v čas patriarha Bertolda, saj je to eno najzanimi-
vejših obdobij v zgodovini Gornjegrajskega samostana in Zgornje Sa-
vinjske doline nasploh. Patriarh Bertold je svoje veliko zanimanje za
Gornjegrajski samostan pokazal ne le z več darovnicami, ki jih je le-te-
mu ali podelil ali potrdil, temveč tudi s tem, da je okoli leta 1237 sprožil
pobudo za ustanovitev škofije na temeljih samostana. Patriarh je pre-
dlagal, da se v Gornjem Gradu ustanovi nova škofija ali pa da se naj tja
prestavi pićanska škofija, ki da je zapuščena in nima skoraj nič kanoni-
kov.27 Pobudo je patriarh utemeljeval z dejstvom, da je njegova dieceza
tako obširna, da je ne more redno obiskovati; kot pravi, potrebuje kar
deset dni, da pride do najbolj oddaljenih krajev svoje dieceze, in da zato
ostane mnogo duš neobhajanih in se zato boji, da bodo prebivalci zašli
v duhovno zmoto. V 13. stoletju je bila takšna »grožnja« s herezijami
seveda še kako utemeljena in je gotovo pri papežu našla pozornega po-
slušalca. T. i. katarska herezija je bila še kako aktualna, zaradi česar je
bil tak argument seveda zelo dobro izbran.
Papež Gregor IX. je v dveh citiranih pismih pooblastil novograjske-
ga škofa Gerharda in tržaškega škofa Ulrika von Portis, da pregledata in
ocenita gmotno in siceršnje stanje področja, in precenita, če bi bilo mo-
goče ustanoviti škofijo, ki bi imela dovolj trdne temelje za svoj obstoj.28
K. Tangl, Die Freien von Suneck. Ahnen der Grafen von Cilli, MHVSt 10/1861, 169.
I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 36.
Glej tudi urbar Gornjegrajskega samostana iz leta 1426, v katerem so v uradu »Officium
in Marchia prope Lemburg« našteti podložniki tudi v »Pirk«, se pravi v Brezju pri Šen-
tjurju.
1237, april 2, Viterbo; objavljeno v: StUB II, št. 353, 460, regest v: Kos, Gradivo V, št.
668, 316. 1237, julij 13, Viterbo; regest v: Kos, Gradivo V, št. 678, 322/3 (»supplicavit,
ut in monasterio de Oberemburg ordinis sancti Benedicti, quod ad ipsum nullo pertinet
mediante, creandi kathedralem ecclesiam vel transferendi ad illud Petenensem ecclesi-
am, que est dadeo desolata, quod paucis vel nullis canonicis morantibus in eadem de re-
formatione ipsius spes aliqua non existit«).
Prim. G. Bernhard, Der Oberburger Bistumsplan von Jahre 1237, v: Römische Histori-
sche Mitteilungen 39, Wien 1996, 164.
