Page 165 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 165
Patriarh Bertold V. Andeški in gornjegrajski samostan
Patriarh Bertold je nato leta 1237 izdal listino, s katero je podelil patro-
nat nad župnijo v Braslovčah Konradu I. Žovneškemu in njegovim dedi-
čem.16 V podelitvi pravi, da je podelil patronat Žovneškemu zaradi zaslug,
ki jih je njemu in njegovim prednikom storil Konrad. Patriarh nadalje ugo-
tavlja, da imajo Konrad in njegovi dediči pravico do patronstva, kar so do-
kazali tudi s pričami. Ta izjemno pomemben podatek, ki ga prinaša listi-
na, dokazuje, da so Žovneški v braslovški cerkvi opravljali odvetniške nalo-
ge ter da so šteli braslovško cerkev za svojo lastniško cerkev. Že v poglavju
Izgradnja cerkvene mreže do 13. stoletja smo poudarili ugotovitev umetno-
stnozgodovinskih raziskav, da je braslovška cerkev Marijinega vnebovzetja
nastala še v predromanskem času, se pravi najkasneje v drugi polovici 10.
stoletja, in da gosposka empora, katere ostanke so odkrili pri obnovi, go-
vori v prid predpostavki, da je cerkev nastala kot lastniška cerkev.17 Zgoraj
navedena listina dokazuje, da so že predniki Konrada I. Žovneškega ime-
li pravico do patronstva nad cerkvijo, kar seveda pomeni, da so bili Žovne-
ški ali graditelji te cerkve ali pa vsaj pravni nasledniki prvih lastnikov Bra-
slovč. Vsekakor pa je obstoj nekega gospostva v Braslovčah, katerega nasle-
dnik je gospostvo Žovneških, s tem praktično potrjen vsaj za čas od dru-
ge polovice 10. stoletja dalje. Posebej je potrebno izpostaviti še določilo, da
ima Konrad nad farnimi podložniki tudi pravico do krvnega sodstva. Li-
stina je bila izdana s privolitvijo savinjskega arhidiakona Konrada, ki je v
potrditev tega v listini tudi pričal.
Približno istočasno je prišlo do spora med Gornjegrajskim samostanom
in njegovim opatom Albertom (1228–1240) na eni strani in pilštanjskim
dekanom Weriandom na drugi strani v zvezi s spornimi desetinami v pil-
štanjski fari.18 Weriand je bil od leta 1213 župnik v Pilštanju. Kdaj je samo-
stan prišel do desetin v Pilštanju, je nemogoče točno določiti, saj manjka
1237, september 29, Čedad; objavljeno v: Kos, CKL, št. 24, 45; StUB II, št. 362, 470–472.
Regest v: M. Kos, Gradivo V, št. 680, 323, 324. Listina je ohranjena kot prepis v potrdilni li-
stini patriarha Otobona. Originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listi-
ne 1651 (1303, maj 17, Videm). Primerjaj tudi: 1261, februar 12; objavljeno v: StUB IV, št. 23,
16 – potrdilna listina oglejskega patriarha Gregorja de Montelonga, s katero je potrdil pode-
litev patronatskih pravic do braslovške fare, ki jo je podelil že njegov prednik patriarh Bertold
Gebhardu Žovneškemu.
Prim. Janez Höfler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem. Prologomena k historični
topografiji prejožefinskih župnij, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1986, in
Ivan Stopar, Karolinška arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1987, posebej 11–25.
C. 1235, Čedad; objavljeno v: StUB II, št. 333, 437; I. Orožen, Das Dekanat Oberburg, 19,
20. Listina je ohranjena v potrditveni listini oglejskega patriarha Gregorja iz leta 1267, april
1, Čedad (prepis iz 17. stoletja v NALj; KAL f. 82/46; objava v: StUB IV, št. 245, 150, 151),
vendar ni točno datirana, tako da lahko njen nastanek datiramo le približno v sredo tridese-
tih let 13. stoletja.
Patriarh Bertold je nato leta 1237 izdal listino, s katero je podelil patro-
nat nad župnijo v Braslovčah Konradu I. Žovneškemu in njegovim dedi-
čem.16 V podelitvi pravi, da je podelil patronat Žovneškemu zaradi zaslug,
ki jih je njemu in njegovim prednikom storil Konrad. Patriarh nadalje ugo-
tavlja, da imajo Konrad in njegovi dediči pravico do patronstva, kar so do-
kazali tudi s pričami. Ta izjemno pomemben podatek, ki ga prinaša listi-
na, dokazuje, da so Žovneški v braslovški cerkvi opravljali odvetniške nalo-
ge ter da so šteli braslovško cerkev za svojo lastniško cerkev. Že v poglavju
Izgradnja cerkvene mreže do 13. stoletja smo poudarili ugotovitev umetno-
stnozgodovinskih raziskav, da je braslovška cerkev Marijinega vnebovzetja
nastala še v predromanskem času, se pravi najkasneje v drugi polovici 10.
stoletja, in da gosposka empora, katere ostanke so odkrili pri obnovi, go-
vori v prid predpostavki, da je cerkev nastala kot lastniška cerkev.17 Zgoraj
navedena listina dokazuje, da so že predniki Konrada I. Žovneškega ime-
li pravico do patronstva nad cerkvijo, kar seveda pomeni, da so bili Žovne-
ški ali graditelji te cerkve ali pa vsaj pravni nasledniki prvih lastnikov Bra-
slovč. Vsekakor pa je obstoj nekega gospostva v Braslovčah, katerega nasle-
dnik je gospostvo Žovneških, s tem praktično potrjen vsaj za čas od dru-
ge polovice 10. stoletja dalje. Posebej je potrebno izpostaviti še določilo, da
ima Konrad nad farnimi podložniki tudi pravico do krvnega sodstva. Li-
stina je bila izdana s privolitvijo savinjskega arhidiakona Konrada, ki je v
potrditev tega v listini tudi pričal.
Približno istočasno je prišlo do spora med Gornjegrajskim samostanom
in njegovim opatom Albertom (1228–1240) na eni strani in pilštanjskim
dekanom Weriandom na drugi strani v zvezi s spornimi desetinami v pil-
štanjski fari.18 Weriand je bil od leta 1213 župnik v Pilštanju. Kdaj je samo-
stan prišel do desetin v Pilštanju, je nemogoče točno določiti, saj manjka
1237, september 29, Čedad; objavljeno v: Kos, CKL, št. 24, 45; StUB II, št. 362, 470–472.
Regest v: M. Kos, Gradivo V, št. 680, 323, 324. Listina je ohranjena kot prepis v potrdilni li-
stini patriarha Otobona. Originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listi-
ne 1651 (1303, maj 17, Videm). Primerjaj tudi: 1261, februar 12; objavljeno v: StUB IV, št. 23,
16 – potrdilna listina oglejskega patriarha Gregorja de Montelonga, s katero je potrdil pode-
litev patronatskih pravic do braslovške fare, ki jo je podelil že njegov prednik patriarh Bertold
Gebhardu Žovneškemu.
Prim. Janez Höfler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem. Prologomena k historični
topografiji prejožefinskih župnij, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1986, in
Ivan Stopar, Karolinška arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1987, posebej 11–25.
C. 1235, Čedad; objavljeno v: StUB II, št. 333, 437; I. Orožen, Das Dekanat Oberburg, 19,
20. Listina je ohranjena v potrditveni listini oglejskega patriarha Gregorja iz leta 1267, april
1, Čedad (prepis iz 17. stoletja v NALj; KAL f. 82/46; objava v: StUB IV, št. 245, 150, 151),
vendar ni točno datirana, tako da lahko njen nastanek datiramo le približno v sredo tridese-
tih let 13. stoletja.
