Page 125 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 125
Posesti družine iz Orta na obravnavanem področju
S tem smo posest Ortov še nekoliko razširili, predvsem pa geografsko lo-
gično zaokrožili. Področje med Polzelo in Velenjem, ki ga zaznamujejo vasi
in zaselki Zalog, Andraž, Ložnica, Laze, Arnače s Kotami in Silova, tvori
geografsko celoto in je bilo, kot kaže, v celoti last družine Ortov.
Že 1249. leta je postal Hartnid VI. polnoleten in je tako že začel izdajati
tudi listine. Kot že njegovi predniki je tudi on opravljal službo štajerskega
maršala. Ravno ena zadnjih listin, ki jo je ta zadnji moški predstavnik še iz-
dal, pa omogoči, da lahko dokončno zaokrožimo ortsko posest. Leta 1262
je namreč podelil Gornjegrajskemu samostanu dve hubi v Šmartnem ob
Paki in dve v Rečici (ob Paki) (»quatuor mansos scilicet duos in Paka pro-
pe sanctum Martinum et duos in Retschitz«), poleg tega pa je obljubil, da
ne bo zahteval nobenih odvetniških pravic nad kmetijo Blagotinšek v An-
dražu (»bona Blagotyn nominata«), ki so jo samostanu podelili že njego-
vi predniki. Ker je prišlo pri lociranju teh podelitev v literaturi do nekate-
rih napak, naj poudarim, da je omenjena vas »Retschitz« nedvomno Re-
čica ob Paki in ne Rečica ob Savinji,27 kjer družina iz Orta svojih posesti
nikoli ni imela, kraja Rečica ob Paki in Šmartno ob Paki pa ležita eden ob
drugem, tako da je takšno lociranje seveda edino mogoče.28 S tem se slika
strnjene posesti v lasti družine Ort, ki je segala od Polzele preko Šmartnega
ob Paki in na sever skoraj do Velenja, zaokrožuje in dopolnjuje. V primeru
posesti, imenovane »Blagotyn«, pa gre za področje še danes stoječe kme-
tije Blagotinšek, kot dokazuje nenazadnje tudi listina Hartnidovega svaka
Albera Feldsberškega iz naslednjega leta; z njo je podelil Gornjegrajskemu
samostanu dvor Kasesnik (kmetija v Andražu blizu kmetije Blagotinšek),
ki leži pri kmetiji Blagotinšek (»curiam, quae dicitur apud Edlingen sitam
penes Blagotingen«).29 Prav verjetno je, da je Hartnid z listino leta 1262 le
potrdil podelitev iz leta 1229, ko je milit Ušalk iz Prekope z dovoljenjem
Hartnida IV. podelil dve hubi v Andražu.
Hartnid VI. je umrl še istega, 1262. leta. Zadnja vest o njem je iz 1. maja,
ko sta bila skupaj s Friderikom Ptujskim na Dunaju.30 25. julija 1262 pa je
kralj Otakar prevzel odvetništvo nad posestvijo sekovskega samostana v
vzhodni Štajerski in upravo deželskega sodišča v okrožju Raab na Zgor-
P. Blaznik, Topografija II, 217.
Hans Pirchegger, Landesfürst und Adel III, 220, je formulacijo iz listine »bona Blagotyn«
prevedel kot »Gottesgaben« – Božji dar, ter zaradi tega celotno listino prevedel napačno:
Hartnid iz Orta ne bo zaradi božjega daru zahteval nobenih odvetniških pravic nad podelje-
nima hubama v Rečici in Šmartnem ob Paki.
1263, september 12, Celje; objavljeno v: StUB IV, št. 117, 74.
1262, maj 1, Dunaj; objavljeno v: StUB IV, št. 62, 40. Primerjaj tudi: Hans Pirchegger, Lan-
desfürst und Adel in Steiermark III, Graz 1958, 220.
S tem smo posest Ortov še nekoliko razširili, predvsem pa geografsko lo-
gično zaokrožili. Področje med Polzelo in Velenjem, ki ga zaznamujejo vasi
in zaselki Zalog, Andraž, Ložnica, Laze, Arnače s Kotami in Silova, tvori
geografsko celoto in je bilo, kot kaže, v celoti last družine Ortov.
Že 1249. leta je postal Hartnid VI. polnoleten in je tako že začel izdajati
tudi listine. Kot že njegovi predniki je tudi on opravljal službo štajerskega
maršala. Ravno ena zadnjih listin, ki jo je ta zadnji moški predstavnik še iz-
dal, pa omogoči, da lahko dokončno zaokrožimo ortsko posest. Leta 1262
je namreč podelil Gornjegrajskemu samostanu dve hubi v Šmartnem ob
Paki in dve v Rečici (ob Paki) (»quatuor mansos scilicet duos in Paka pro-
pe sanctum Martinum et duos in Retschitz«), poleg tega pa je obljubil, da
ne bo zahteval nobenih odvetniških pravic nad kmetijo Blagotinšek v An-
dražu (»bona Blagotyn nominata«), ki so jo samostanu podelili že njego-
vi predniki. Ker je prišlo pri lociranju teh podelitev v literaturi do nekate-
rih napak, naj poudarim, da je omenjena vas »Retschitz« nedvomno Re-
čica ob Paki in ne Rečica ob Savinji,27 kjer družina iz Orta svojih posesti
nikoli ni imela, kraja Rečica ob Paki in Šmartno ob Paki pa ležita eden ob
drugem, tako da je takšno lociranje seveda edino mogoče.28 S tem se slika
strnjene posesti v lasti družine Ort, ki je segala od Polzele preko Šmartnega
ob Paki in na sever skoraj do Velenja, zaokrožuje in dopolnjuje. V primeru
posesti, imenovane »Blagotyn«, pa gre za področje še danes stoječe kme-
tije Blagotinšek, kot dokazuje nenazadnje tudi listina Hartnidovega svaka
Albera Feldsberškega iz naslednjega leta; z njo je podelil Gornjegrajskemu
samostanu dvor Kasesnik (kmetija v Andražu blizu kmetije Blagotinšek),
ki leži pri kmetiji Blagotinšek (»curiam, quae dicitur apud Edlingen sitam
penes Blagotingen«).29 Prav verjetno je, da je Hartnid z listino leta 1262 le
potrdil podelitev iz leta 1229, ko je milit Ušalk iz Prekope z dovoljenjem
Hartnida IV. podelil dve hubi v Andražu.
Hartnid VI. je umrl še istega, 1262. leta. Zadnja vest o njem je iz 1. maja,
ko sta bila skupaj s Friderikom Ptujskim na Dunaju.30 25. julija 1262 pa je
kralj Otakar prevzel odvetništvo nad posestvijo sekovskega samostana v
vzhodni Štajerski in upravo deželskega sodišča v okrožju Raab na Zgor-
P. Blaznik, Topografija II, 217.
Hans Pirchegger, Landesfürst und Adel III, 220, je formulacijo iz listine »bona Blagotyn«
prevedel kot »Gottesgaben« – Božji dar, ter zaradi tega celotno listino prevedel napačno:
Hartnid iz Orta ne bo zaradi božjega daru zahteval nobenih odvetniških pravic nad podelje-
nima hubama v Rečici in Šmartnem ob Paki.
1263, september 12, Celje; objavljeno v: StUB IV, št. 117, 74.
1262, maj 1, Dunaj; objavljeno v: StUB IV, št. 62, 40. Primerjaj tudi: Hans Pirchegger, Lan-
desfürst und Adel in Steiermark III, Graz 1958, 220.
