Page 128 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 128
V primežu medplemiških prerivanj
da moška veja Ortov ni izumrla leta 1262. Omenili smo že, da so imeli v
fevdu bamberške škofije Orti tudi gospoščino Guštanj. Leta 1273 najdemo
omenjenega savinjskega deželskega sodnika Hartnida Guštanjskega,40 ki je
potrdil, da ima Gornjegrajski samostan na svojih posestih popolno sodno
ingerenco in da se je sam zato odpovedal tej pravici. Kot »iudex provinci-
alis Saunie« je pečatil neko listino o spravi med krškim škofom in Kun-
šperškimi še v letu 1275.41 Istega leta se je Hartnid Guštanjski v za zgodo-
vino Savinjske in Šaleške doline zelo pomembni listini, h kateri se bomo
morali kasneje še vrniti, imenoval tudi po Celju »Hertnidus de Cilia iu-
dex provincialis Saunie«,42 kar še dodatno potrjuje tezo, da je sodil v dru-
žino gospodov iz Orta. Opravljanje službe deželskega sodnika na Savinj-
skem, ki so jo pred tem imeli v fevdu gospodje iz Orta, in enako družinsko
ime je navedlo Dušana Kosa, k predvidevanju, da imamo opravka ali s si-
nom Hartnida VI. ali z nekim njegovim bližnjim sorodnikom. Če predpo-
stavimo, da je to sin, potem je glede na dejstvo, da je ortska posestva tako
v Savinjski dolini kot drugje na Štajerskem v letu 1263 upravljala še Gize-
la, moral le-ta biti v tem času še mladoleten in je prevzel službo in ostan-
ke posesti po očetu med 1263. in 1273. letom. Guštanj je podelil bamber-
ški škof Bertold leta 1281 v fevd Ulriku Vovbrškemu in njegovi ženi Ne-
ži.43 To leto pa je tudi tisti čas, ko je moral biti tudi zadnji predstavnik ort-
ske rodbine že pokojni. Listina tudi navaja, da je posest Guštanja postala
po smrti Hartnida Ortskega prazna in jo zato prejemata v fevd Vovbrža-
na.44 Slabljenje moči zadnjega Orta pa izpričuje še podatek, da najdemo že
dve leti pred uradno podelitvijo Guštanja Vovbržanom prve guštanjske vi-
teze v njihovem spremstvu.45
Predpostavka pa vendarle ni sprejemljiva brez zadržkov. Za razlago mo-
ramo narediti korak proti vzhodu in se za kratek čas posvetiti gradu Lem-
berg pri Dobrni.46 Na tem gradu srečujemo od začetka 13. stoletja dalje
1273, december 28; objavljeno v: StUB IV, št. 497, 300.
1275, junij 26, Maribor; objavljeno v: GZM II/32; StUB IV, št. 562, 337 (»domini Hertnidi
de Gvotenstein iudicis provincialis Savnie«).
1275, maj 5, Podčetrtek; objavljeno v: GZM II/30; UB IV, št. 554, 332.
1281, oktober 31, Pliberk; objavljeno v: MDC V, št. 494, 316.
»/C/astrum Gutenstein, quod per mortem quondam Hertnidi de Ort sibi vacare cepit …«
1279, december 28, Reifnitz; objava v: MDC V, št. 419, 266–270 (»Gebovr dictus de Gveten-
stayn«).
O zgodovini krških gradov Ranšperg, Lemberg in Dobrna primerjaj: D. Kos, Med gradom in
mestom, 63, 64, 78, 79 in 96, 97; H. Pirchegger, Die Herrschaften des Bistums Gurk in der Ehe-
malige Südsteiermark, 14–17; H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 216, 217
in 220–222.
da moška veja Ortov ni izumrla leta 1262. Omenili smo že, da so imeli v
fevdu bamberške škofije Orti tudi gospoščino Guštanj. Leta 1273 najdemo
omenjenega savinjskega deželskega sodnika Hartnida Guštanjskega,40 ki je
potrdil, da ima Gornjegrajski samostan na svojih posestih popolno sodno
ingerenco in da se je sam zato odpovedal tej pravici. Kot »iudex provinci-
alis Saunie« je pečatil neko listino o spravi med krškim škofom in Kun-
šperškimi še v letu 1275.41 Istega leta se je Hartnid Guštanjski v za zgodo-
vino Savinjske in Šaleške doline zelo pomembni listini, h kateri se bomo
morali kasneje še vrniti, imenoval tudi po Celju »Hertnidus de Cilia iu-
dex provincialis Saunie«,42 kar še dodatno potrjuje tezo, da je sodil v dru-
žino gospodov iz Orta. Opravljanje službe deželskega sodnika na Savinj-
skem, ki so jo pred tem imeli v fevdu gospodje iz Orta, in enako družinsko
ime je navedlo Dušana Kosa, k predvidevanju, da imamo opravka ali s si-
nom Hartnida VI. ali z nekim njegovim bližnjim sorodnikom. Če predpo-
stavimo, da je to sin, potem je glede na dejstvo, da je ortska posestva tako
v Savinjski dolini kot drugje na Štajerskem v letu 1263 upravljala še Gize-
la, moral le-ta biti v tem času še mladoleten in je prevzel službo in ostan-
ke posesti po očetu med 1263. in 1273. letom. Guštanj je podelil bamber-
ški škof Bertold leta 1281 v fevd Ulriku Vovbrškemu in njegovi ženi Ne-
ži.43 To leto pa je tudi tisti čas, ko je moral biti tudi zadnji predstavnik ort-
ske rodbine že pokojni. Listina tudi navaja, da je posest Guštanja postala
po smrti Hartnida Ortskega prazna in jo zato prejemata v fevd Vovbrža-
na.44 Slabljenje moči zadnjega Orta pa izpričuje še podatek, da najdemo že
dve leti pred uradno podelitvijo Guštanja Vovbržanom prve guštanjske vi-
teze v njihovem spremstvu.45
Predpostavka pa vendarle ni sprejemljiva brez zadržkov. Za razlago mo-
ramo narediti korak proti vzhodu in se za kratek čas posvetiti gradu Lem-
berg pri Dobrni.46 Na tem gradu srečujemo od začetka 13. stoletja dalje
1273, december 28; objavljeno v: StUB IV, št. 497, 300.
1275, junij 26, Maribor; objavljeno v: GZM II/32; StUB IV, št. 562, 337 (»domini Hertnidi
de Gvotenstein iudicis provincialis Savnie«).
1275, maj 5, Podčetrtek; objavljeno v: GZM II/30; UB IV, št. 554, 332.
1281, oktober 31, Pliberk; objavljeno v: MDC V, št. 494, 316.
»/C/astrum Gutenstein, quod per mortem quondam Hertnidi de Ort sibi vacare cepit …«
1279, december 28, Reifnitz; objava v: MDC V, št. 419, 266–270 (»Gebovr dictus de Gveten-
stayn«).
O zgodovini krških gradov Ranšperg, Lemberg in Dobrna primerjaj: D. Kos, Med gradom in
mestom, 63, 64, 78, 79 in 96, 97; H. Pirchegger, Die Herrschaften des Bistums Gurk in der Ehe-
malige Südsteiermark, 14–17; H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 216, 217
in 220–222.
