Page 129 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 129
Posesti družine iz Orta na obravnavanem področju
pripadnike krške ministerialne rodbine, ki je upravljala tudi gradove Ran-
šperk in Dobrno in katere najodličnejši predstavnik je bil Nikolaj Lember-
ški (1248–1271). Bil je zaveznik koroškega vojvode Ulrika Spanheimske-
ga in velik nasprotnik češkega kralja Otokarja Přemysla. Zaradi preveli-
kega angažiranja proti češkemu kralju se je moral (ko je ta zasedel vojvod-
ske posesti umrlega vojvode Ulrika Spanheimskega, Nikolaj pa se je sku-
paj s svojim bratom Ušalkom angažiral na strani Ulrikovega brata izvolje-
nega nadškofa salzburškega in oglejskega patriarha Filipa Spanheima leta
1270) umakniti na Ogrsko. V mirovni pogodbi med ogrskim in češkim
kraljem je moral ogrski kralj celo obljubiti, da bo Nikolaju Lemberškemu
in Viljemu Svibenjskemu odrekel azil. Zaradi njegove izdaje je rodbina iz-
gubila grad Lemberg, ki ga je med letoma 1270 in 1279 upravljal Hartnid
Guštanjski, deželski sodnik v Savinjski dolini, leta 1279 pa naj bi ga odsto-
pil Frideriku III. Ptujskemu in njegovim sinovom.47 Nadaljnja usoda gradu
Lemberg nas na tem mestu ne zanima, še enkrat pa se ji bomo posvetili ob
obravnavanju prodora Ptujskih na to področje in tam opozorili na nekate-
ra vprašanja in (nerešljive?) težave. Kar pa je že na tem mestu potrebno iz-
postaviti, je dejstvo, da je Hartnid Guštanjski sinovoma Friderika III. Ptuj-
skega, Frideriku IV. in Hartnidu, zadnjič potrdil svojo odpoved vsem zah-
tevam do gradu Lemberg leta 1288.48 Če je regest, ki ga navaja Karlmann
Tangl, natančen, se je ta zadnja odpoved zgodila sedem let po tem, ko sta
Ulrik Vovbrški in njegova žena Neža dobila v fevd Guštanj. To pomeni, da
naj bi se Hartnid pred letom 1282, ko brez dvoma izgubi guštanjsko po-
sest, preselil na Lemberg in nato na njem dočakal konec. Glede na družin-
sko ime Hartnid, in na službo, ki jo je opravljal Hartnid Guštanjski (dežel-
ski sodnik na Savinjskem), je zelo verjetno, da je Hartnid Guštanjski res iz
rodbine gospodov iz Orta, vendar je manj verjetno, da je bil sin Hartnida
VI. Orta, temveč gre verjetneje za njegovega bližnjega sorodnika, najverje-
tneje nečaka (morda sin Gisele Ortske in Alberta Feldsberškega, morda je
bil nezakonski sin, morda pa ga je mogoče postaviti v zvezo z zgoraj obrav-
navano Nežo iz Helensteina in njenim sinom Hartnidom?). Možno pa je
tudi, da je Hartnid vendarle sin Hartnida VI. Orta, vendar je v 80-ih letih
Povzeto po: D. Kos, Med gradom in mestom, 79. H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der
Geschichte, 216. O ozemlju treh gradov Ranšperk, Lemberg in Dobrna bomo več spregovo-
rili v nadaljevanju. Na tem mestu naj le opozorim, da prenos pravic do Lemberga med Har-
tnidom Guštanjskim in Ptujskimi ni bil tako preprost, kot se kaže po sliki, ki jo predstavljata
tako H. Pirchegger kot za njim D. Kos v citiranih delih.
1288, december 8, Ptuj; objava v: CKL, št. 59, 82. CKL navaja regesto po: Karlmann Tangl,
Die Freien von Suneck, MHVSt 11/1862, 192. Tudi pri Tanglu je navedena le regesta listine
in jo je tako nemogoče preveriti.
pripadnike krške ministerialne rodbine, ki je upravljala tudi gradove Ran-
šperk in Dobrno in katere najodličnejši predstavnik je bil Nikolaj Lember-
ški (1248–1271). Bil je zaveznik koroškega vojvode Ulrika Spanheimske-
ga in velik nasprotnik češkega kralja Otokarja Přemysla. Zaradi preveli-
kega angažiranja proti češkemu kralju se je moral (ko je ta zasedel vojvod-
ske posesti umrlega vojvode Ulrika Spanheimskega, Nikolaj pa se je sku-
paj s svojim bratom Ušalkom angažiral na strani Ulrikovega brata izvolje-
nega nadškofa salzburškega in oglejskega patriarha Filipa Spanheima leta
1270) umakniti na Ogrsko. V mirovni pogodbi med ogrskim in češkim
kraljem je moral ogrski kralj celo obljubiti, da bo Nikolaju Lemberškemu
in Viljemu Svibenjskemu odrekel azil. Zaradi njegove izdaje je rodbina iz-
gubila grad Lemberg, ki ga je med letoma 1270 in 1279 upravljal Hartnid
Guštanjski, deželski sodnik v Savinjski dolini, leta 1279 pa naj bi ga odsto-
pil Frideriku III. Ptujskemu in njegovim sinovom.47 Nadaljnja usoda gradu
Lemberg nas na tem mestu ne zanima, še enkrat pa se ji bomo posvetili ob
obravnavanju prodora Ptujskih na to področje in tam opozorili na nekate-
ra vprašanja in (nerešljive?) težave. Kar pa je že na tem mestu potrebno iz-
postaviti, je dejstvo, da je Hartnid Guštanjski sinovoma Friderika III. Ptuj-
skega, Frideriku IV. in Hartnidu, zadnjič potrdil svojo odpoved vsem zah-
tevam do gradu Lemberg leta 1288.48 Če je regest, ki ga navaja Karlmann
Tangl, natančen, se je ta zadnja odpoved zgodila sedem let po tem, ko sta
Ulrik Vovbrški in njegova žena Neža dobila v fevd Guštanj. To pomeni, da
naj bi se Hartnid pred letom 1282, ko brez dvoma izgubi guštanjsko po-
sest, preselil na Lemberg in nato na njem dočakal konec. Glede na družin-
sko ime Hartnid, in na službo, ki jo je opravljal Hartnid Guštanjski (dežel-
ski sodnik na Savinjskem), je zelo verjetno, da je Hartnid Guštanjski res iz
rodbine gospodov iz Orta, vendar je manj verjetno, da je bil sin Hartnida
VI. Orta, temveč gre verjetneje za njegovega bližnjega sorodnika, najverje-
tneje nečaka (morda sin Gisele Ortske in Alberta Feldsberškega, morda je
bil nezakonski sin, morda pa ga je mogoče postaviti v zvezo z zgoraj obrav-
navano Nežo iz Helensteina in njenim sinom Hartnidom?). Možno pa je
tudi, da je Hartnid vendarle sin Hartnida VI. Orta, vendar je v 80-ih letih
Povzeto po: D. Kos, Med gradom in mestom, 79. H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der
Geschichte, 216. O ozemlju treh gradov Ranšperk, Lemberg in Dobrna bomo več spregovo-
rili v nadaljevanju. Na tem mestu naj le opozorim, da prenos pravic do Lemberga med Har-
tnidom Guštanjskim in Ptujskimi ni bil tako preprost, kot se kaže po sliki, ki jo predstavljata
tako H. Pirchegger kot za njim D. Kos v citiranih delih.
1288, december 8, Ptuj; objava v: CKL, št. 59, 82. CKL navaja regesto po: Karlmann Tangl,
Die Freien von Suneck, MHVSt 11/1862, 192. Tudi pri Tanglu je navedena le regesta listine
in jo je tako nemogoče preveriti.
