Page 123 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 123
Posesti družine iz Orta na obravnavanem področju
njeni listini. Tudi po tej listini zazeva večja časovna praznina do naslednje
omembe, ki povezuje Orte z njihovimi savinjskimi posestmi.
Vrnimo se torej k nadaljnji usodi družine Ortov in njihovih posesti v Sa-
vinjski dolini. Kot je videti iz ohranjenih listin, je bil Hartnid V. angažiran
v dveh bojih. Najprej se je zapletel v upor proti avstrijskemu in štajerskemu
vojvodi Babenberžanu Frideriku »Prepirljivcu«, v katerem je nastopal na
strani cesarja Friderika II. (1197–1250) ter se zaradi tega zapletel v vojno s
sekovskim škofom.17 Ko je vojvoda izšel iz boja kot zmagovalec, se je Har-
tnid poskušal s škofom poravnati.18 Po smrti zadnjega moškega predstav-
nika rodbine Cmureških, Reinberta II., se je kot cmureški zet zapletel še
v boj za dediščino po Cmureških. Nastopal je proti Reisberškim, ki so se
ravno tako potegovali za cmureško dediščino. V tem boju je bil poražen,
saj so ga ujeli Stubenbergi, izgubil je grad Wachseneck in v ujetništvu leta
1245 tudi umrl.19 Njegov sin Hartnid VI. je bil ob smrti očeta še mladole-
ten, saj je njegova mati Elizabeta še leta 1248 v njegovem imenu izdala listi-
no, ki se nanaša na savinjske posesti. Moč Ortov se je seveda po tem dvoj-
nem porazu Hartnida V. vsaj prepolovila, česar njegov sin Hartnid VI. ni
mogel več popraviti.
Vendar si moramo natančneje pogledati listino iz leta 1248,20 ker nam
bo omogočila še natančnejšo določitev razprostranjenosti posesti rodbine
Ortov. Leta 1248 je prišlo do dogovora med Elizabeto, vdovo po Hartnidu
V. Ortskem in njenim sinom Hartnidom VI. na eni strani ter Hartnidom
Ptujskim na drugi strani, v zvezi z delitvijo potomcev Hermana Katzenste-
inskega, ptujskega vazala (»qui proprietate spectare dinoscitur ex antiquo
ad dominum Hertnidum de Bettov suosque heredes«) in Kunigunde, ort-
ske vazalke (»que nobis attinet proprietate«). Takšni dogovori so bili v sre-
dnjem veku dokaj običajni in tudi ta naš ne bi bil nič posebnega, če ne bi
omogočal še nadaljnjega razmisleka. Herman je bil sin Dipolda I. Katzen-
steinskega in je živel približno do leta 1255, ko se zadnjič omenja skupaj z
bratom Dipoldom II.21 Kasneje ga ne srečamo več, kar pomeni, da je umrl
zgodaj, verjetno tudi brez potomcev. Leta 1283 pa srečamo med nunami
samostana sv. Jurija na Jezeru tudi omenjeno Kunigundo »de Swarczen-
stayn«, ki je prav verjetno vdova po pokojnemu Hermanu in bi torej sodila
H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark bis 1282, 199–204.
1239, november 20, Dunaj; objavljeno v: StUB II, št. 373, 484.
V. von Handel-Mazzetti, Waltenstein und Eppenberg und die Herren »von Ort im Traunsee«,
in Hans Pirchegger, Landesfürst und Adel in Steiermark 3, 215–228.
1248; objavljeno v: StUB Ergänzungs-Heft, št. 58, 37.
1255, marec 31, Ptuj; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 269, 271; StUB III, št. 174, 256.
njeni listini. Tudi po tej listini zazeva večja časovna praznina do naslednje
omembe, ki povezuje Orte z njihovimi savinjskimi posestmi.
Vrnimo se torej k nadaljnji usodi družine Ortov in njihovih posesti v Sa-
vinjski dolini. Kot je videti iz ohranjenih listin, je bil Hartnid V. angažiran
v dveh bojih. Najprej se je zapletel v upor proti avstrijskemu in štajerskemu
vojvodi Babenberžanu Frideriku »Prepirljivcu«, v katerem je nastopal na
strani cesarja Friderika II. (1197–1250) ter se zaradi tega zapletel v vojno s
sekovskim škofom.17 Ko je vojvoda izšel iz boja kot zmagovalec, se je Har-
tnid poskušal s škofom poravnati.18 Po smrti zadnjega moškega predstav-
nika rodbine Cmureških, Reinberta II., se je kot cmureški zet zapletel še
v boj za dediščino po Cmureških. Nastopal je proti Reisberškim, ki so se
ravno tako potegovali za cmureško dediščino. V tem boju je bil poražen,
saj so ga ujeli Stubenbergi, izgubil je grad Wachseneck in v ujetništvu leta
1245 tudi umrl.19 Njegov sin Hartnid VI. je bil ob smrti očeta še mladole-
ten, saj je njegova mati Elizabeta še leta 1248 v njegovem imenu izdala listi-
no, ki se nanaša na savinjske posesti. Moč Ortov se je seveda po tem dvoj-
nem porazu Hartnida V. vsaj prepolovila, česar njegov sin Hartnid VI. ni
mogel več popraviti.
Vendar si moramo natančneje pogledati listino iz leta 1248,20 ker nam
bo omogočila še natančnejšo določitev razprostranjenosti posesti rodbine
Ortov. Leta 1248 je prišlo do dogovora med Elizabeto, vdovo po Hartnidu
V. Ortskem in njenim sinom Hartnidom VI. na eni strani ter Hartnidom
Ptujskim na drugi strani, v zvezi z delitvijo potomcev Hermana Katzenste-
inskega, ptujskega vazala (»qui proprietate spectare dinoscitur ex antiquo
ad dominum Hertnidum de Bettov suosque heredes«) in Kunigunde, ort-
ske vazalke (»que nobis attinet proprietate«). Takšni dogovori so bili v sre-
dnjem veku dokaj običajni in tudi ta naš ne bi bil nič posebnega, če ne bi
omogočal še nadaljnjega razmisleka. Herman je bil sin Dipolda I. Katzen-
steinskega in je živel približno do leta 1255, ko se zadnjič omenja skupaj z
bratom Dipoldom II.21 Kasneje ga ne srečamo več, kar pomeni, da je umrl
zgodaj, verjetno tudi brez potomcev. Leta 1283 pa srečamo med nunami
samostana sv. Jurija na Jezeru tudi omenjeno Kunigundo »de Swarczen-
stayn«, ki je prav verjetno vdova po pokojnemu Hermanu in bi torej sodila
H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark bis 1282, 199–204.
1239, november 20, Dunaj; objavljeno v: StUB II, št. 373, 484.
V. von Handel-Mazzetti, Waltenstein und Eppenberg und die Herren »von Ort im Traunsee«,
in Hans Pirchegger, Landesfürst und Adel in Steiermark 3, 215–228.
1248; objavljeno v: StUB Ergänzungs-Heft, št. 58, 37.
1255, marec 31, Ptuj; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 269, 271; StUB III, št. 174, 256.
